Piše: Kaja Meh

Fizična aktivnost pozitivno vpliva na življenje posameznika. ʺPa saj to že vsi vemo!ʺ, ʺMisli, da nam bo s tem povedala kaj novega?ʺ, ʺTo pa je res tema, o kateri nisem slišal že vsega…ʺ

Morda ste o prednostih fizičnega gibanja res slišali že vse, vendar ali ste tudi kaj ukrenili na tem področju?

Da je gibanje pomembno za zdravje ljudi, čivkajo že vrabci. To vemo prav vsi od prvošolčkov, ki veselo tekajo po šolskem dvorišču, do upokojencev, ki gredo skupaj na pohod. Vendar kljub vsemu še vedno ne naredimo dovolj. Na svetu je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 35 % ljudi, starejših od 20 let, predebelih. V zahodnem svetu je ta številka še višja, z ZDA na prvem mestu, kjer je kar 62 % ljudi, starejših od 20 let, prekomerno težkih. To vpliva tudi na delodajalce, saj prekomerna teža in nezdrav življenjski slog vplivata na zaposlene. Zaposleni so bolj nagnjeni k poškodbam na delovnem mestu, manjša sta zadovoljstvo in produktivnost, več je tudi absentizma. Na vse to pa, verjeli ali ne, blagodejno vpliva fizična aktivnost.

Fizična aktivnost ima veliko psiholoških koristi za zaposlene. Lahka oblika fizične aktivnosti pozitivno vpliva na spoznavne funkcije, zaposleni poročajo o boljšem počutju in so na delovnem mestu bolje razpoloženi. Fizično aktivni zaposleni se na delovnem mestu manj dolgočasijo, saj gibanje zvišuje vzburjenost in bolj aktivira zaposlene. Posamezniki, ki so redno fizično aktivni bolje obvladujejo stres, saj je fizična aktivnost blažilec med stresorji na delovnem mestu in občutkom stresa. Pozitivno vpliva tudi na kakovost in dolžino spanja, kar posledično pripomore k boljši fizični in kognitivni regeneraciji.

Pomembnost vključevanja fizične aktivnosti na delovno mesto, oz. na splošno promocija zdravja, je v zadnjih letih prepoznana tudi v Sloveniji. Od leta 2011 je v veljavi Zakon o varnosti in zdravju na delovnem mestu, katerega prvi del 6. člena pravi ʺ Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja.ʺ Od leta 2015 pa so v veljavi tudi smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki podajajo temeljna načela za načrtovanje promocija zdravja na delovnem mestu. Cilj smernic in programa promocije zdravja na delovnem mestu je ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih, s tem pa tudi dobro počutje zaposlenih.

Torej tudi v Sloveniji sledimo trendom v svetu in uvajamo skrb za zdravje na delovnem mestu. Smernice so namenjene vsem podjetjem in imajo natančno opredeljene vse korake, ki jih je potrebno izvesti za uspešno promocijo zdravja na delovnem mestu. Postavlja pa se najpomembnejše vprašanje. Kakšne aktivnosti in koliko le-teh zadošča, za uspešno promocijo zdravja na delovnem mestu? V smernicah na žalost ni zavedeno, koliko ur športne aktivnosti (tedensko, mesečno ali letno) naj bi delodajalec nudil zaposlenemu. Torej imamo narejen celoten načrt, ki se bere zelo lepo, vendar nikjer niso opredeljeni kriteriji, ki jih morajo delodajalci dosegati. Tudi sama sem slišala za kar nekaj delodajalcev, ki svojim zaposlenim ne nudijo športnih aktivnosti, oziroma jim ponudijo ʺšportni danʺ nekajkrat letno. Zaradi tega sem se sama odločila za izvedbo kratke ankete med zaposlenimi.

Anketa, ki sem jo izvedla, je vsebovala le eno vprašanje: Zaposleni, kako poskrbite za svojo rekreacijo? Na anketo je odgovorilo 74 oseb, rezultati so prikazani na spodnji sliki.

Več kot očitno izstopa odgovor, da zaposleni sami poskrbijo za rekreacijo, kar 74 % udeležencev je izbralo ta odgovor. Rezultati torej kažejo, da kljub zakonu in smernica, še vedno veliko delodajalcev ne upošteva smernic in zaposlenim ne nudi neke vrste fizične aktivnosti. Številka je precej zaskrbljujoča in kaže na neupoštevanje smernic. Je pa po eni strani tudi logična. Če smernice ne vsebujejo točno določenih predpisov, koliko in kakšno fizično aktivnost so delodajalci obvezani nuditi, se delodajalcem tega ni treba držati. Kdo pa te lahko kaznuje, če ne dosegaš standardov, ki ne obstajajo?

Marsikaj je na papirju videti lepo, v praksi pa je slika povsem drugačna. V idealnem svetu bi vsi delodajalci prepoznali prednosti, ki jim jih prinaša fizična aktivnostih, njihovih zaposlenih, vendar ne živimo v idealnem svetu. Kljub temu lahko še vedno vsak naredi nekaj dobrega zase. Za začetek lahko ob ogledu videa na povezavi sami izvedemo nekaj vaj na delovnem mestu: https://www.youtube.com/watch?v=HE8_5ud3NYU

---

Kaja Meh je študentka magistrskega študija psihologije. Vrsto let se je aktivno ukvarjala s športom, njena strast do športa jo spremlja še sedaj, saj jo najbolj privlači športna psihologija.