Z vidika podjetij in organizacij je delovna zavzetost vse pomembnejši dejavnik, ki ga morajo kadroviki upoštevati pri iskanju novega kadra in pri preprečevanju fluktuacije. Zavedajo se namreč, da je posameznikova delovna zavzetost pozitivni napovednik organizacijske produktivnosti, inovativnosti in konkurenčnosti. Zavzeti posamezniki imajo za podjetja kar nekaj prednosti: so zelo entuziastični, optimistični, radi in dobro opravljajo svoje delo, vzpostavljajo dobre odnose s svojimi sodelavci. Delovna zavzetost se povezuje s samoučinkovitostjo, ki predstavlja posameznikovo prepričanje, da lahko uspešno izvede vedenje, ki ga bo pripeljalo do želenega učinka. Posamezniki, ki so bolj samoučinkoviti, so znani kot proaktivni delavci, ki vedno znova iščejo nove rešitve, kar pa je značilnost tudi delovno zavzetih posameznikov.

Če izpostavimo profil učiteljev, je pri slednjih delovna zavzetost ena izmed pomembnih spremenljivk, ki vplivajo na njegove odnose z učenci, na učenčevo zavzetost za šolsko delo in tudi na učenčevo akademsko uspešnost. Prav tako pa je nujna tudi samoučinkovitost, kot učiteljeva samozavest, da je sposoben pomagati svojim učencem pri napredovanju in pridobivanju novega znanja. Tako učitelju pomaga pri prepričanosti v to, da zmore svojim učencem dobro prenesti svoje znanje. Prepričanost o tem pa gradi preko akademske uspešnosti svojih učencev.

Psihologinja Marjeta Žagar Rupar je v svoji magistrski nalogi ugotavljala, kako se učiteljeve samoučinkovitost, osebnost in delovne zahteve povezujejo z delovno zavzetostjo, kakšne so povezave med temi konstrukti ter kako se delovna zavzetost in samoučinkovitost povezujeta z učiteljevimi demografskimi spremenljivkami (spol, starost, delovna doba). V raziskavi je sodelovalo 154 osnovnošolskih učiteljev iz 8 slovenskih osnovnih šol. Rezultati so med drugim pokazali, da so ženske bolj socialno zavzete v odnosu do učencev kot moški. Učiteljeva starost je pozitivno povezana z socialno zavzetostjo v odnosu do učencev. Učiteljeva samoučinkovitost in delovna zavzetost sta pozitivno povezani med seboj ter z ekstravertnostjo, vestnostjo, sprejemljivostjo in odprtostjo, negativno pa z nevroticizmom. Rezultati so pokazali tudi razlike v učiteljevi samoučinkovitosti glede na stopnjo poučevanja in število šol, na katerih poučuje. Obstajajo tudi razlike v učiteljevem občutku delovne zavzetosti glede na stopnjo poučevanja in opravljanja razredniškega dela. Učiteljeva delovna zavzetost je negativno povezana s številom otrok, ki jih na teden poučuje.

Vabimo vas k branju celotne magistrske naloge, kjer lahko najdete še več koristnih informacij na temo delovne zavzetosti ter samoučinkovitosti v povezavi z osebnostjo.