Pišeta: Tjaša Geršak in Amadeja Lah

V študijskem letu 2017/18 so študentje prvega letnika magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v sodelovanju s študenti Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani (smeri grafična in medijska tehnika ter grafične in interaktivne komunikacije) pod mentorstvom izr. prof. Eve Boštjančič, izr. prof. dr. Helene Gabrijelčič Tomc in asis. Andreja Učakarja, posneli kratke filme s področja kadrovske psihologije. Eden izmed njih je tudi film z naslovom Generacija Z.

Generacija Z, ki bo kmalu začela vstopati v poslovni svet, je ime za posameznike, ki so se rodili med leti 2000 in 2010/2015. Pogosto pa zasledimo imena kot so: mobilna generacija, e-generacija, tiha generacija, net generacija.

Značilnost, ki loči te posameznike od drugih generacij, je res ta, da generacija Z ne pozna sveta pred spletom in je prva globalna generacija, prav tako pa najbolj tehnološko pismena generacija. Začetek generacije Z je v različnih državah opredeljen različno. Najpomembnejša razlika, ki razmejuje generacijo Z od generacije Y, je ta, da so pripadniki generacije Z že od rojstva izpostavljeni komunikacijski in medijski tehnologiji. Zaradi multimedijskega tehnološkega napredka je generacija Z izpostavljena multimedijskim aktivnostim v večji meri, kot je izpostavljena katerikoli drugi, razen spanja.

Ker so odraščali v času finančne krize, svet doživljajo kot manj varen. Zavedajo se, da si morajo priložnosti iskati sami, ne pa nanje zgolj čakati, zato so od prejšnjih generacij precej bolj iznajdljivi. Zaradi dostopa do spleta pa imajo tudi večji vpogled v globalno dogajanje.

Spodaj je naštetih še nekaj značilnosti pripadnikov te generacije, ki bi delodajalcem lahko koristile:

• So bolj odprti in v večji meri sprejemajo drugačne kulture in drugačne življenjske sloge.
• Imajo nekoliko več težav s pozornostjo, pri tem pa jim lahko pomaga uporaba refleksije.
• Hitrost in inovativnost so del njihovega življenja in ju dojemajo kot nekaj naravnega.
• Pogosto so opisani kot hitro misleči s hitrejšim življenjskim slogom, prav tako pa naj bi bili bolj individualistični in samo-usmerjeni.
• Najbolj formalno izobražena generacija, ki se izobražuje dlje časa kot njene predhodne generacije.
• Na delovnem mestu jim bo najbrž bolj ustrezalo fleksibilno zaposlovanje ali delo od doma. Bolj si bodo želeli delati s tehnološkimi viri.
• Za reševanje problemov pogosto poskušajo najti rešitve na spletu. So praktični in iznajdljivi ter zaradi tega tudi nekoliko nestrpni.
• Pomembno je, da se na delovnih mestih ne bodo počutili ujete, sicer bodo pripravljeni zamenjati delovno mesto.

 

VIRI:

Bencsik, A., Horváth-Csikós, G. in Juhász T. (2016). Y and Z Generations at Workplaces. Journal of Competitivness, 8(3), 90–106.

Bajec, B. (2015). Značilnosti generacij Y in Z ter delo z njimi. Strokovno srečanje svetovalnih delavcev, 20. november 2015, Filozofska fakulteta v Ljubljani. Ljubljana, 2015.

Pavan Desai, S. in Lele, V. (2017). Correlating internet, social networks and workplace – a case of generation Z students. Journal of Commerce and Management Thought. 8(4), 802–815.

Turner, A. (2015). Generation Z: Technology and Social Interest. The Journal of Individual Psychology, 71(2), 103–113.