Avtorica: Jelena Pejić
Vse več mladih ima težave pri odločanju kateri poklic je pravi za njih. Tudi tisti, ki so se že odločili, ne vedo kaj bi v tem poklicu najraje počeli, saj vsak poklic ponuja veliko možnosti. Prav tako je veliko primerov tistih, ki so kmalu po prvi zaposlitvi ugotovili, da to, za kar so se izobraževali, ni bila najboljša izbira in da jih delo ne izpopolnjuje ali pa sploh ni za njih. Kako potem karseda neboleče, a hkrati zanesljivo določiti svojo karierno pot? Kako zares vedeti kaj nam ustreza, če tega še nismo preizkusili? Na srečo mnoga podjetja in organizacije ponujajo veliko različnih prostovoljskih del, za katera ne potrebujemo predhodnih izkušenj, niti nas ne obvezujejo, da tam ostanemo, kljub temu pa nam ponujajo veliko izkušenj.
Pred koncem svojega dodiplomskega študija sem bila prepričana v katero smer bo šla moja karierna pot. Že takrat sem razmišljala, kako nadaljnji študij temu prilagoditi in kaj s tega področja bom raziskovala v magistrskem delu. Še več, želela sem se s tem čim prej začeti ukvarjati in tako sem poiskala prostovoljska dela, ki bi mi lahko to omogočila. Naletela sem na organizacijo, ki je ponujala točno to. Navdušena sem odšla na razgovor, kjer so me sprejeli v tim in komaj sem čakala svoj prvi »delovni dan«. Delo mi je bilo tako všeč, da sem se prepričala, da se moram dobro izkazati, saj je to odlična priložnost za zaposlitev. Končno je nastopil ta dan. Z veseljem in v dobrem razpoloženju sem vstopila. Utrujena in žalostna sem izstopila. Tako je bilo prostovoljno delo, nad katerim sem bila najbolj navdušena, tudi tisto, na katerem sem ostala najmanj časa. Manj kot mesec. Zakaj? Ker se nisem dovolj poznala. V tej organizaciji so se ukvarjali s specifično skupino ljudi in nikoli prej si nisem predstavljala, da bi lahko imela kakršnekoli težave pri tem delu. Te težave so se kazale tako, da sem se pri delu počutila tako slabo, da se nisem mogla osredotočiti in izvajati naloge. Po tretjem poskusu sem si morala priznati, da kljub moji ogromni volji ne morem opravljati tega dela, da ga nikoli ne bom izvajala uspešno in da bi, če bi vztrajala, hitro prišlo do izgorelosti.
Tako mi je prostovoljstvo prihranilo razvoj v napačni smeri in iskanju službe, ki mi nikakor ne bi ustrezala in mi tako prihranilo veliko časa. Pomagalo mi je, da se bolje spoznam in pravočasno usmerim na drugo pot, ki mi bo bolj pisana na kožo. Prav zato je dobra plat prostovoljskih del ta, da jih lahko opravljamo več hkrati, lahko jih zapustimo kadarkoli in brez posledic. Torej, imamo možnost, da se iščemo dokler se ne najdemo.
Tudi če veš, da si na dobri poti, se tvoja pot še nadaljuje
Prostovoljstvo nam daje boljši vpogled v naše značilnosti in kaj nam najbolje gre od rok. In, če nam je delo všeč, dobimo potrditev, da smo na dobri poti. Torej, smo lahko našli svojo sanjsko službo. Prostovoljstvo nam tudi omogoča, da se spoznamo v delovnem okolju preden se zaposlimo. Kar pomeni, da lahko preizkušamo svoja znanja in veščine v situacijah, v katerih se še nismo znašli, a se gotovo bomo. Lahko ozavestimo svoje »luknje« in se lahko potrudimo, da jih čimprej zapolnimo. Ker smo že v takem okolju, lahko ugotovimo katere bi bile morebitne težave pri delu in kako jih lahko preprečimo. Če potrebujemo dodatno neformalno izobrazbo, hitreje to spoznamo in jo poiščemo, prav tako veliko prostovoljskih del to že samo po sebi ponuja. Ponavadi imajo prostovoljci svojega mentorja. Po njegovem vzoru, torej njegovi izobrazbi in karierni poti, lahko ugotovimo, kaj bi še bilo potrebno storiti, da bi čim bolje in lažje opravljali svojo sanjsko službo. Za zdaj pa lahko načrtujemo, kako jo lahko uresničimo.
Najti svoje poti ni enostavno. Tudi ko jo najdeš, še ne pomeni, da si na koncu. Prav nasprotno, takrat se pot šele začne. In prav zato, ker ni enostavno, preizkusimo vse, kar nam lahko pomaga, da smo pri tem čim manj izgubljeni. Prostovoljstvo je ena od možnosti, ki nas lahko usmerja in nam pomaga, da se spoznamo v poslovnem okolju ter ugotovimo, kaj nam najbolj ustreza in kako se naj izboljšamo, da bi čim bolj ustrezali izbranem poklicu.
O avtorici: Sem študentka psihologije, ki je navdušena nad umetnostjo. Sem Banjalučanka, ki živi v Ljubljani. Sem prostovoljka, ki uživa na tej poti raziskovanja in spoznavanja same sebe.
psihologijadela.com 