Mreženje kot pošten način iskanja zaposlitve?
Stari kliše o iskanju dela, »Ni pomembno tisto, kar veš, ampak koga poznaš«, domneva, da je na trgu dela predvsem pomembno imeti dobre povezave. Anketa iz leta 2015-2016, ki je objavljena na Linkedin-u, je ugotovila, da je kar 85 odstotkov ljudi, ki so bili kdaj zaposleni, to službo pridobilo z mreženjem oziroma s pomočjo poznanstev. Zaradi tega dejstva me zanima, kakšna je situacija med mladimi, ki iščejo zaposlitev? Na podlagi izkušenj prijateljev in sorodnikov lahko rečem, da je bila (ali pa celo še vedno je) praksa uporabe mreženja zelo pogosta.
Avtorica: Dorotea Koščak
Z leti ugotavljam, kako zelo je pomembno poznati ljudi različnih poklicev. Prijateljica ali prijatelj, ki študirata medicino, mi lahko v prihodnosti s svojimi poznanstvi ali pa celo s svojim znanjem, rešita življenje. Nikoli ne veš. Pomen poznanstev in zvez v vsakdanjem življenju je lahko pomemben za dostop do širokega nabora osnovnih storitev, kot so izobraževanje, zaposlitev in boljše zdravstveno varstvo. Opazila pa sem, da se moja generacija in mlajši, vse manj poslužujejo te prakse, pri kateri bi si s poznanstvi omogočili lažje reševanje problemov. Pri iskanju zaposlitve je takšna situacija še pogostejša. Imamo občutek, da ne poznamo nikogar, ali pa nas je sram, da na ta »neetični« način iščemo zaposlitev. Menimo, da iste informacije lahko pridobimo preko interneta, ali pa si enostavno ne bi želeli, da ljudje mislijo, da jih izkoriščamo. Zdi se mi, da imamo (na družbeni ravni) negativne izkušnje z mreženjem.
Mreženje je fenomen, o katerem bom pisala nekaj več. Definicija mreženja, kot umetnosti povezovanja ljudi se mi je zdela zelo zanimiva, saj lahko s tem povečamo lastno socialno mrežo in seveda urimo veščine komuniciranja. Mreženje je nekaj, kar uporabljamo vsakodnevno, le da se tega ne zavedamo. Mreženje nam v poklicnem svetu omogoča, da izvemo za neobjavljena delovna mesta in pridobimo dodatne informacije ter izkušnje, ki jih imajo zaposleni. Prav tako z mreženjem seznanimo osebe v našem okolju, da iščemo zaposlitev, torej so te bolj pozorne na informacije, ki bi nam lahko pomagale. Na mreženje lahko gledamo kot na nekaj, kar daje priložnost slabšim kandidatom z dobrimi »zvezami«. Kar verjetno v določenih primerih ni tako daleč od resnice. Dejstvo je, da lahko naši prijatelji, sosedi ali nekdanji sošolci in sodelavci, kadar nas nekomu priporočajo, ogrozijo lastno integriteto, torej lahko iz tega sklepamo, da res verjamejo v nas. Če se slučajno izkažemo za nekompetentne, lahko tako škodujemo osebi, ki nas je predstavila v dobri luči.
Mowbray in Hall (2019) sta raziskovala fenomen mreženja in njegovo pomembnost med mladimi na Škotskem. Rezultati raziskave kažejo, da je pogosto mreženje povezano z večjim številom zaposlitvenih razgovorov. Zato lahko mreženje štejemo kot sredstvo za izboljšanje kakovosti izdelkov in nalog, povezanih z zaposlitvijo, kot so življenjepisi, prijave in komunikacijske veščine. Ugotovila sta, da so družinski člani lahko viri raznolikih in včasih specializiranih informacij in se pogosto aktivno vključujejo v postopek iskanja v imenu mladih iskalcev zaposlitve. Pogosto mreženje z družino je povezano z več vabili na razgovore. Tako sta ugotovila, da ta “podvojitev” truda in znanja vpliva na rezultate iskanja zaposlitve. Prav tako sta ugotovila, da mladi redko dobijo informacije o zaposlitvi od prijateljev. Razlog za to je lahko dejstvo, da se pogosto pogovarjajo s prijatelji o iskanju službe, ni pa nujno, da za to dejavnost zaprosijo za pomoč. Še en dejavnik, ki se je izkazal za pomembnega pri mladih, ki so pogosteje uporabljali poznanstva, je samozavest. Raziskava je ugotovila, da mladi odrasli, ki jim je prijetno, če za informacije sprašujejo ljudi, ki jih ne poznajo dobro, pogosteje uporabljajo poznanstva za pridobivanje informacij o službi. Ko imamo mlade, ki navajajo, da neradi prosijo za pomoč pri iskanju zaposlitve, ni jasnih dokazov o razlogih, zakaj neradi prosijo za pomoč na primer družinske člane, bi lahko preprosto šlo za trditev o neodvisnosti od družinskih članov.
Pomembno je poudariti, da moramo vedno upoštevati kontekst in to, kako definiramo mreženje, ker seveda obstajajo načini pridobivanja službe, ki jih ne moremo označiti kot pošteno pridobljene. Vseeno pa obstajajo določene prednosti poznanstev in mreženja, kot so omogočanje boljšega in hitrejšega dostopa do storitev ali raznih ugodnosti. Kot smo videli, je lahko mreženje nekaj pozitivnega in pomembnega, s čimer si ohranimo energijo in ojačamo socialne stike.
Kot sem že omenila, z mreženjem lahko izvemo za odprta neobjavljena delovna mesta, ker vedno obstaja možnost, da je podjetje mogoče v preteklosti iskalo osebe prek razpisov in so imeli slabe izkušnje, ter so se zaradi tega odločali, da bodo iskali s povpraševanjem. Prizadevanje za iskanje zaposlitve in daljše iskanje zaposlitve sta povezana s pogostejšo uporabo mreženja. Mogoče so prav številnejše izkušnje v zvezi z delom, ki jih imajo starejši in daljše iskanje zaposlitve povezana z večjo uporabo poznanstev pri iskanju zaposlitve. Kar mogoče pomeni, da nas mlajše še čaka svet novih socialnih stikov in mrež s pomočjo katerih bomo pridobivali vedno več novih informacij, spretnosti in pomembnih izkušenj. Vsekakor v primeru, da si pomagamo z določenimi poznanstvi, bomo na koncu sami morali oceniti, ali je ta služba res za nas ter ali bomo dovolj motivirani, da upravičimo dober glas, ki ga je nekdo zagotovil za nas.
Literatura:
Mowbray, J. in Hall, H. (2019). Networking as an information behaviour during job search. Journal of Documentation, 76(2), 424–439. doi:10.1108/jd-05-2019-0086
O avtorici: Mogoče se sprašujete, zakaj ravno ta tema? Sem Dorotea Koščak, študentka prvega letnika druge stopnje psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Lahko rečem, da enostavno uživam v raziskovanju različnih socialnih fenomenov. Zakaj je v eni kulturi nekaj povsem normalno, v drugi pa na takšne zadeve gledajo kot na nekaj čudaškega? Normalno je tisto, kar je normalno v naši kulturi. Na mikroravni lahko predvidevam, da je normalno tisto, kar je normalno v mojem okolju. Od 4. leta dalje se ukvarjam s sodobnim plesom in z leti mi je postajalo normalno, da s pomočjo umetnosti raziskujem lastna čustva in se lažje spoprijemam z različnimi življenjskimi situacijami. Na podlagi tega sem se odločila za psihologijo, s pomočjo katere se bom lahko v prihodnosti bolj direktno in konkretno soočala s čustvi in pomagala drugim, da razumejo zakaj. Konkretneje, zakaj živimo v družbi, kjer nekateri lahko pridejo do določenega položaja v službi zgolj zato, ker imajo starši močne »vezi«? Ter ali lahko na takšne zadeve gledamo z drugega zornega kota?
psihologijadela.com 