Smo ženske zaveznice ali nasprotnice?

Podatek, da je žensk na vodilnih položajih zelo malo, ni nikomur nov. Nevidnih ovir, ki jih morajo ženske pri doseganju teh položajev premagovati, je namreč kar precej. Ali je možno, da predstavljamo eno izmed teh ovir tudi ženske druga drugi?

V blogu se ne bom dotaknila vseh ovir, vendar zaradi tega ne želim nobeni pripisovati večjega ali manjšega pomena. Če bi si želele izvedeti več o nekaterih drugih dejavnikih, ki vplivajo na spolno neenakost na vodilih položajih, lahko preberete tudi Vojna med spoloma na vodilnih položajih.

Avtorica: Živa Manja Petrovec

Pomanjkanje mentoric in vzornic

Mentorstvo ima pri vodenju velik pomen. Mentor je oseba z več znanja in izkušenj, ki usmerja in pomaga drugi osebi pri napredovanju in doseganju ciljev. Ker je žensk na vodilnih položajih malo, imajo ženske pri vodenju ali doseganju vodilnih položajev malo mentoric, ki bi jim lahko na njihovi poti pomagale.

Ne le, da obstaja majhna verjetnost, da bodo znotraj organizacije imele mentorico namesto mentorja, ženske imajo tudi na sploh malo vzornic, po katerih bi se lahko ravnale in zgledovale.

Ženske se lahko vodenja učijo tudi preko opazovanja drugih ženskih vodij.

Ženske se lahko namreč vodenja učijo tudi preko opazovanja drugih ženskih vodij. Opazujejo in posnemajo vedenje, ki je ženske pripeljalo do visokega položaja in jih tam tudi ohranja. Takšna izpostavljenost ženskim vodjam razbija stereotip, da je vodja lahko le moški. Vzornice lahko pri drugih ženskah posredno povečajo tudi njihov občutek samoučinkovitosti in jih tako spodbudijo, da vstopijo v svet vodilnih položajev, kjer prevladujejo moški. Obenem lahko večja javna izpostavljenost ženskih vodij izboljša tudi dojemanje žensk v tej vlogi kot učinkovitih. Vse to pa lahko pomaga zmanjšati razlike med spoloma na vodilnih položajih v organizacijah.

Mentorice in vzornice torej ženskam nudijo pomemben vir medsebojnih spodbud in omogočajo, da si posredno ali neposredno pomagajo tako znotraj kot zunaj organizacij. Ampak ali ženske na vodilnih položajih vedno nudijo pomoč drugim ženskam v organizaciji?

Nekatere raziskave kažejo, da ne. Raziskovalci znotraj te tematike opisujejo tako imenovani fenomen čebele matice (angl. »the queen bee phenomenon«).

Kaj je fenomen čebele matice?

Gre za pojav, značilen za ženske, ki zasedejo vodilne položaje v pretežno moškem delovnem okolju, pri čemer se oddaljijo od ostalih žensk, prevzamejo stereotipno moške lastnosti in ohranjajo ali celo spodbujajo obstoječo spolno hierarhijo.

Kako ženske postanejo čebele matice?

Raziskave kažejo, da so ženske vodje bolj razumevajoče, bolj negujoče, bolj altruistične in da hitreje odpustijo napake kot moški vodje. Vendar s temi lastnostmi ne dosegajo pričakovanj vodstvene vloge (predvsem managerske), ki naj bi zahtevala stereotipno moške lastnosti. Ta stereotipni pogled na ženske kot manj primerne za vodstveni položaj pa pri ženskah (ki so na vodstvenih položajih ali želijo priti na vodilni položaj) vodi do ločevanja sebe od svoje referenčne skupine, torej drugih žensk.

Kaj pravzaprav to pomeni?

Da bi ženska dosegla višji položaj, mora torej pogosto dokazati, da je drugačna od drugih žensk v delovnem okolju. Ženske, predvsem tiste, ki so uspele v stereotipno tradicionalnih moških poklicih, lahko zato prevzemajo ali izražajo že obstoječe stereotipno moške lastnosti, kot so asertivnost, tekmovalnost in nagnjenje k tveganju.

Pri vodenju naj bi se do svojih sodelavk vedle bolj negativno kot do sodelavcev. Ženske, ki se jim je uspelo povzpeti na vodilni položaj in so prepričane, da so morale za svoj uspeh trdo delati, lahko zaradi tega verjamejo, da bi morale podobno pot izkusiti tudi ostale ženske in jim posledično ne želijo pomagati. Ne le, da se do drugih žensk vedejo negativno in jim ne želijo nuditi pomoči, poleg prevzemanja stereotipno moških lastnosti, prevzemajo tudi stereotipen pogled na druge ženske.

Pa je sindrom čebele matice resnica ali mit?

Avtorji navajajo, da v resnici problem tiči v sami prisotnosti spolnih stereotipov v organizaciji, ki spodbudijo neprijazno ali celo sovražno vedenje žensk na vodstvenih ali višjih položajih do drugih žensk v organizaciji. Fenomen je, kot že omenjeno, prisoten pri ženskah, ki se s svojo referenčno skupino nizko identificirajo. To pa se kaže v okoljih, kjer so ženske doživele spolno neenakost ali spolno diskriminacijo v času ustvarjanja kariere. Ženske se torej zaradi doživljanja neenakosti med spoloma in pristranskosti, s čimer se soočajo pri delu, zavoljo zmanjševanja neenake obravnave začnejo vesti stereotipno moško.

Sindrom čebele matice je torej odziv na neenakost spolov. Je posledica spolne diskriminacije na delovnem mestu in ne vzrok zanjo. Seveda pa, ko se pojavi, še dodatno prispeva k povečanju pristranskosti in neenakega obravnavanja žensk.

Smo ženske torej zaveznice ali nasprotnice?

Menim, da smo v večji meri zaveznice, a nas določene okoliščine vseeno lahko pripeljejo na nasprotni breg.