Etika / Konflikti / Psihologija dela

Spolni stereotipi in diskriminacija žensk na trgu dela: psihološki pogled

Tokrat vam predstavljamo zanimiv strokovni pregledni prispevek z naslovom Spolni stereotipi in diskriminacija žensk na trgu dela, objavljen ravno pred kratkim v znanstveno-strokovni psihološki reviji Društva psihologov Slovenije Psihološka obzorja. Pod članek se podpisuje Mojca Svetek.

Povzetek: Pričujoči prispevek je pregled spoznanj (socialne) psihologije na področju diskriminacije žensk na trgu dela in delovnih mestih. Prispevek pojasnjuje, kako spolni stereotipi vplivajo na zaznavanje žensk in moških, pričakovanja na delovnem mestu in različne standarde ocenjevanja žensk in moških. Izpostavi, kateri psihološki mehanizmi so ključni pri vzdrževanju diskriminacije na trgu dela, in predstavi, kakšne so napovedi razvoja spolnih stereotipov v prihodnosti. Članek v pretežni meri obravnava ovire, s katerimi se ženske soočajo pri dostopanju do vodstvenih položajev, saj je ta vidik v psihološki literaturi do sedaj prejel največ pozornosti, kljub temu pa obravnavani mehanizmi diskriminacije niso omejeni na zgornjo plast trga dela.

 

Avtorica se dotakne različnih pojmov kot so spolni stereotipi, ocenjevanje uspešnosti, opravičevanje diskriminacije in vodstveni položaj. Razloži pomen spolnih stereotipov pri diskriminaciji žensk na trgu dela in predstavi problem zaznane neskladnosti, kar pa zajema tako spolno-tipskost delovnega mesta kot tudi značilnosti osebe, vezane na zaznano agentnost oziroma komunost. Nadalje avtorica razloži standarde ocenjevanja žensk ter mehanizme upravičevanja in vzdrževanja diskriminacije žensk na trgu dela. Za konec nam predstavi še pogled v prihodnost. Potrebna bo namreč sprememba stereotipov, ki se na trgu dela in v vsakdanjem življenju že opaža kot pravi avtorica: “Pri ženskah opazimo porast v pripisanih maskulinih osebnostnih lastnostih ter miselnih in fizičnih značilnostih, medtem ko so feminine značilnosti ostale relativno stabilne (enako značilne). To odraža intenzivno vključevanje žensk na trg dela (ne glede na zakonski in materinski status), hkrati pa še vedno prevladujočo prevzemanje skrbstvenih vlog v družbi. Nasprotno se moški niso v takšni meri integrirali v dejavnosti, ki so stereotipno ženske (npr. skrbstveno in gospodinjsko delo).” 

ženske

V prihodnosti pa bodo nastajali in že nastajajo tudi novi pogledi na zahteve dela, kar avtorica pojasnjuje z naslednjimi besedami: “Sodoben, pogosto priporočen in učinkovit stil vodenja, t.i. transformacijsko vodenje, temelji na interakciji med vodjo in podrejenimi, v kateri vodja navdihuje in spodbuja podrejene za doseganje skupinskih ciljev. Tako vodenje vključuje vedenja upoštevanja in podpore podrejenim, intelektualno stimulacijo in komuniciranje smisla in pomena dela, ki jih ljudje v večji meri pripisujejo ženskam kot moškim.”