HRM / Tujina, moja službena domovina / Uspešnost in učinkovitost

Medkulturno usposabljanje zdomcev

Najpogostejša kadrovska strategija za zapolnitev mednarodnih položajev v multinacionalnih korporacijah je, da se zaposleni iz matičnega podjetja preseli v tujo državo, kjer živi in dela vsaj eno leto, da bi zapolnil določeno vlogo in se nato vrnil nazaj v domovino.

Zaposleni pogosto niso pripravljeni sprejeti mednarodnega dela, tisti, ki ga sprejmejo, pa se pogosto soočajo z velikimi osebnimi in poklicnimi izzivi. Po podatkih skoraj tretjina zdomcev ni dosegla pričakovanj svojih nadrejenih. Zdomci namreč žrtvujejo svoje življenje doma in se morajo prilagoditi popolnoma novemu okolju, neuspeh pri prilagajanju lokalnemu okolju in kulturi pa med drugim lahko povzroči prezgodnji odhod. Tak neuspeh pa je za podjetje zelo drag. Za zdomce neuspeh lahko povzroči zmanjšan občutek samospoštovanja, prispeva k slabšim družinskim razmeram in nazadovanju v kariernem razvoju, lahko pa povzroči celo izgubo zaposlitve.

Da bi se izognili ali zmanjšali izzive prilagajanja, ki jih ustvarja kulturna razdalja med domačo in tujo kulturo, podjetja vlagajo v različne vrste usposabljanj. Medkulturno usposabljanje je širok koncept, ki zajema različne psihološke, sociološke in motivacijske teorije. Namenjeno je pomoči posamezniku, da postane bolj kulturno občutljiv: to pomeni, da je oseba sposobna nepristransko in učinkovito odkrivati in analizirati kulturne razlike med matično državo in državo, ki jo obiskuje.

Vir: Pixabay

Medkulturno usposabljanje lahko v grobem razdelimo na tri ravni, izbrana raven izobraževalnega protokola pa vpliva na izbiro metod in časa, ki ga namenimo usposabljanju.

(1) NIZKO INTENZIVNO:

Nizko intenzivno usposabljanje je najbolje uporabiti, ko mora podjetje poslati zdomca na nalogo hitro, dolžina obiska druge države pa je kratka. Usposabljanje je sestavljeno iz zelo splošnih srečanj in vaj, ki potekajo na informativni (kognitivni) ravni, njihov namen pa je omogočiti osnovno znanje o posamezni kulturi, da bi posameznik dosegel minimalno raven razumevanja glede navad, jezika in uradnih informacij v državi, v katero odhaja. Nizko intenzivno usposabljanje običajno vključuje tudi samoiniciativno pripravo preko knjig in videoposnetkov, z možnostjo nekaterih srečanj, ki potekajo individualno ali v skupini. Običajno traja manj kot teden dni, včasih pa lahko poteka celo skozi eno večurno srečanje.

(2) ZMERNO INTENZIVNO:

Zmerno intenzivno usposabljanje se uporabi, kadar je dolžina naloge razmeroma dolga (do enega leta) in ima podjetje, ki zaposlenega pošilja, več časa in sredstev, ki jih lahko nameni usposabljanju. Slednje v tem primeru vključuje vaje, kot so jezikovni tečaj na srednji ravni, vaje za kulturno asimilacijo, študije primerov, igro vlog in usposabljanje za zmanjševanje stresa. V primerjavi z nizko intenzivnim usposabljanjem so zmerno intenzivna usposabljanja veliko bolj obširna in v večji meri izboljšujejo pripravljenost bodočih zdomcev na prehod v tujino. Zmerno intenzivno usposabljanje tudi vključuje več skupinskih dejavnosti in različnih načinov poučevanja.

(3) VISOKO INTENZIVNO:

Visoko intenzivna usposabljanja se uporabljajo za selitve, ki trajajo razmeroma dolgo, eno leto ali dlje, matično podjetje pa ima veliko časa in sredstev, ki jih lahko namenijo usposabljanju. Tovrstno usposabljanje se zato večinoma uporablja, kadar je izselitev ključnega pomena za uspeh podjetja, in/ali je dolžina naloge zelo dolga (več let). Visoko intenzivno usposabljanje je veliko bolj kompleksno v primerjavi z dvema nižjima ravnima intenzivnosti. Tu se usposabljanja običajno začnejo v matični državi, nadaljujejo pa se v državi gostiteljici. Namenjena so temu, da izseljencem zagotovijo vso ekspertizo in znanje, ki jih bodo lahko potrebovali med svojim delom, ter na splošno izboljšajo sposobnosti kandidata za prilagajanje različnim kulturam. Visoko intenzivno usposabljanje se običajno izvaja v zunanji ustanovi, sestavljeno pa je iz vaj, kot so vaje za občutljivost, poskusi na terenu, simulacije, napredno jezikovno usposabljanje in preživljanje časa z državljani tiste države, v katero odhaja. To je edino usposabljanje, katerega cilj je povečati kulturno občutljivost zdomcev, medtem ko se manj intenzivna usposabljanja osredotočajo le na to, da kandidatu zagotovijo osnovne spretnosti, ki jih potrebuje za preživetje v določeni kulturi.

Več o medkulturnem usposabljanju zdomcev si lahko preberete v seminarski nalogi Tine Oblak.