Metoda šestih klobukov razmišljanja

Raziskave kažejo, da metoda šestih klobukov razmišljanja spodbuja ustvarjalnost. Nedavne raziskave, ki so preučevale vpliv te metode na ustvarjalnost, so pokazale, da le ta zviša tako število edinstvenih idej kot tudi kvaliteto samih idej, ki so se izkazale za bolj izvirne. Metoda šestih klobukov bi naj bila tudi bolj učinkovita kot druge metode možganske nevihte ravno zaradi vključevanja kritičnega mišljenja v sam proces.


Avtorica: Špela Bednjanič

Metoda šestih klobukov razmišljanja se uporablja tako v kontekstu možganske nevihte kot tudi za izboljšanje komunikacije na sestankih. Vključuje šest klobukov oz. šest možnih vlog, ki spodbujajo posameznika, da na problem pogleda iz več zornih kotov. Udeleženci skozi sestanek prevzemajo različne vloge tako, da »nadanejo« določen klobuk, kar pomeni, da se morajo postaviti v vlogo, ki je značilna za določen klobuk. Klobuki so razdeljeni po barvah, vsak izmed njih pa nudi usmeritve, kako razmišljati o nekem problemu.

Barve klobukov

  • Moder klobuk je klobuk koordinatorja sestanka, ki usmerja in vodi potek srečanja.
  • Bel klobuk je znan kot klobuk dejstev, saj vključuje razmišljanje o tem, kaj že vemo o neki ideji iz raziskav in dejstev.
  • Rumen oz. optimističen klobuk vključuje razmišljanje o vseh prednostih in priložnostih povezanih z idejami.
  • Rdeč klobuk je opisan kot emocionalni klobuk, saj od posameznika zahteva, da pri razmišljanju o ideji vključi svoja čustva in intuicijo.
  • Zelen klobuk je ustvarjalni oz. inovativni klobuk, ki od posameznika zahteva, da generira čimbolj ustvarjalne ideje brez vrednotenja in kritiziranja.
  • Črn klobuk pa vključuje razmislek o vseh slabostih in težavah vezanih na neko idejo, o kateri se tekom sestanka diskutira.
Metoda šestih klobukov bi naj bila tudi bolj učinkovita kot druge metode možganske nevihte ravno zaradi vključevanja kritičnega mišljenja v sam proces. (Vir: Pexels.com)

Uporabnost metode

Metoda je enostavna, način izvedbe precej svoboden in fleksibilen, posameznikom pa pomaga, da izstopijo iz ponavljajočih se vzorcev mišljenja in znajo bolj robustno oceniti situacijo. Prav tako ta metoda pomaga vsakemu udeležencu, da naenkrat razmišlja zgolj iz ene perspektive in pri tem ločuje logiko od čustev, ustvarjalnost od informacij itd. To zmanjšuje zmedenost in povečuje učinkovitost.


Več zanimiv vsebin o metodi šestih klobukov razmišljanja (o njenih omejitvah, vlogi psihologa, poteku izvedbe ipd.) lahko najdete v seminarski nalogi.

Literatura

Aithal, P. S., Kumar, P. M. in Shailashree, V. (2016). Factors & elemental analysis of six thinking hats technique using abcd framework. International Journal of Advanced Trends in Engineering and Technology (IJATET), ISSN (Online), 2456–4664.

Azeez, R. O. (2016). Six thinking hats and social workers’ innovative competence: An experimental study. Journal of Education and Practice, 7(24), 149–153.

De Bono, E. (1956). Six thinking hats. Cambridge: Little, Brown and Company.

De Bono, E. (1992). Six thinking hats for schools: Resource book for adult educators. Perfection Learning Corporation.

De Bono, E. (1999). Six Thinking Hats. New York: Back Bay Books, Little Brown and Company.

De Bono, E. (2015). Serious creativity: How to be creative under pressure and turn ideas into action. Random House.

De Bono, E. (2017). Six thinking hats. Penguin UK.

Deuja, A., Kohn, N. W., Paulus, P. B. in Korde, R. M. (2014). Taking a broad perspective before brainstorming. Group Dynamics: Theory, Research, and Practice18(3), 222.

Eberle, B. (1996). Scamper on: Games for imagination development. Prufrock Press Inc.

Göçmen, Ö. in Coşkun, H. (2019). The effects of the six thinking hats and speed on creativity in brainstorming. Thinking Skills and Creativity31, 284–295.

Hagtvedt, L. P., Dossinger, K., Harrison, S. H. in Huang, L. (2019). Curiosity made the cat more creative: Specific curiosity as a driver of creativity. Organizational Behavior and Human Decision Processes150, 1–13.

Kalelioglu, F. in Gülbahar, Y. (2014). The effect of instructional techniques on critical thinking and critical thinking dispositions in online discussion. Educational Technology & Society, 17(1), 248–258.

Mindtools (b. d.). Six thinking hats: looking at a decision in different ways. https://www.mindtools.com/pages/article/newTED_07.htm 

Mitez, S. (2012). Six thinking hats. Asian Journal of Management Research2(2), 814– 820.

Mullen, B., Johnson, C. in Salas, E. (1991). Productivity loss in brainstorming groups: A meta-analytic integration. Basic and Applied Social Psychology, 12(1), 3–23.

Nijstad, B. A., De Dreu, C. K., Rietzschel, E. F. in Baas, M. (2010). The dual pathway to creativity model: Creative ideation as a function of flexibility and persistence. European Review of Social Psychology, 21(1), 34–77.

Nuhfer, E. (9. 5. 2015). Developing metacognitive literacy through role play: Edward De Bono’s Six Thinking Hats. https://www.improvewithmetacognition.com/developing-metacognitive-literacy-through-role-play-edward-de-bonos-six-thinking-hats/ 

Osborn, A. F. (1953). Applied Imagination. Scribner’S.

Paulus, P. B. in Coskun, H. (2013). Creativity. V J. Levine (ur.), Frontiers of social psychology: Group processes (str. 215–240). Psychology Press: Taylor and Francis Group.

Taylor, D. W., Berry, P. C. in Block, C. H. (1958). Does group participation when using brainstorming facilitate or inhibit creative thinking? Administrative Science Quarterly, 3, 23–47.

The de Bono Group. (b. d.). Lateral Thinking. https://www.debonogroup.com/services/core-programs/lateral-thinking/ 

TSW training (12. 4. 2021). The six thinking hats: how to improve decision making, with examples. https://www.tsw.co.uk/blog/leadership-and-management/six-thinking-hats/ 

Vernon, D. in Hocking, I. (2014). Thinking hats and good men: Structured techniques in a problem construction task. Thinking Skills and Creativity, 14, 41–46.