Zamislite si naslednjo situacijo. Direktor vaše delovne organizacije gre naslednji mesec v pokoj in vas je predlagal za bodočo vodjo, saj sta večkrat sodelovala in ste se zelo izkazali. Prijavljene čaka selekcijski postopek, ki se konča s javnim nastopom najboljših kandidatov, na katerih predstavijo svoje dosedanje delo in vizijo. Čeprav ste počaščeni, vas je groza intervjuja, najbolj strah pa vas je predstavitve, saj sovražite javno nastopanje. Obenem se zavedate, da je to ključna točka v vaši karieri. Boste dovolili sramežljivosti, da vas oropa nadaljnega kariernega razvoja ali ste pripravljeni stopiti iz cone udobja?
Avtorica: Ajda Novak
Kakšen je tipični vodja?
Ko razmišljate o tem, ali ste primerni za vodilno delovno mesto v delovni organizaciji, najprej pomislite na to, kakšne lastnosti ima tipični vodja in kakšne lastnosti ima dober vodja. Dober vodja je nekdo z razvitimi komunikacijskimi, organizacijskimi in vodstvenimi spretnosti.
Ko pa si zamislimo tipičnega vodjo, si najpogosteje predstavljamo nekoga, ki je odločen, dominanten in asertiven. Te agentne lastnosti v tradicionalnih družbah tipično pripadajo moškim. Tudi v slovenski družbi moški pogosteje kot ženske nastopajo glasno, samozavestno in dominantno. To je mogoče tudi eden izmed razlogov, da imamo na vodilnih položajih veliko več moških kot žensk. Ženske so večkrat sramežljive in zadržane, ampak ali so zaradi tega slabše vodje? Si predstavljate sramežljivega vodjo?
Mnogo velikih in pomembnih vodij v preteklosti je bilo sramežljivih, med drugim tudi Rosa Parks in Eleanor Roosevelt, če lahko verjamemo informacijam na internetu. Sramežljivost je težnja, da se med družabnimi srečanji počutite nerodno, zaskrbljeno ali napeto, zlasti z neznanimi ljudmi. Pri močno sramežljivih ljudeh se lahko pojavijo telesni znaki kot so zardevanje, znojenje, razbijanje srca ali razdražen želodec, pa tudi negativni občutki do sebe, skrbi, kako drugi gledajo nanje in težnja po umiku iz družbenih interakcij. Sramežljivost pa je po drugi strani velikokrat povezana z zelo cenjenimi osebnostnimi lastnostmi, ki so za vodenje pomembne. Take lastnosti so na primer premišljenost, kreativnost, dobra sposobnost reševanja problemov in manjša impulzivnost.
Ampak ali je sramežljivost pri vodenju lahko ovira? Otežuje lahko namreč javne nastope in govore, zagovarjanje lastnega mnenja, izpostavljanje v interakcijah z drugimi, asertivno komunikacijo na sestankih in sodelovanje v debatah. Sramežljive osebe velikokrat oklevajo pri izražanju svojega mnenja in ga raje zadržijo zase.
Kaj narediti, če boste izbrani za vodjo?
Izbrani ste bili za vodjo. Brez panike, izbrani ste bili z razlogom. Ta razlog so vaše močne točke; izkušnje, ustvarjalnost, strokovnost, kritično mišljenje, iznajdljivost, praktičnost ali pa premišljenost. Teh lastnosti se čim bolj oprimite, jih razvijajte in bodite nanje ponosni. Še naprej razvijajte dobre odnose s sodelavci, četudi zaradi sramežljivosti najprej s tistimi, ki jih bolje poznate.
Svoje šibkosti kot je recimo pomanjkanje asertivnosti lahko kompenzirate na različne načine. Na javne nastope ali predstavitve, sestanke ali debate se dobro pripravite. Preveč se pripravite. Tako boste kar najbolj zmanjšali možnosti, da bi med govorom postali nerodni ali neprepričani vase. V sklopu priprav si predstavljajte, da ste v situaciji, za katero se pripravljate; obraze prisotnih in predstavitev. Ko se pripravljate na sestanke, se osredotočite na možne pomisleke in ugovore zaposlenih ter si pripravite odgovor, ki ga lahko v takem primeru uporabite. Mogoče vam namesto sestankov v živo bolj ustrezajo telefonski klici ali celo sestanki preko Zoom-a. Krajše sestanke lahko tudi povsem zamenjate s pisno komunikacijo, recimo z e-pošto. Zdaj so okoliščine popolne, da take preference izkoristite sebi v prid.
Kako premagati sramežljivost?
Ali je treba za uspešno vodenje premagati sramežljivost? Absolutno ne. Je pa pomembno, da nas sramežljivost ne ovira pri napredovanju, osebnostnem in kariernem razvoju in da nas ne oropa življenjskih priložnosti. Spodbujam vas, da kljub temu, da vas je strah in vam je ob misli na izpostavljanje neprijetno, zagrabite vsako priložnost, ki se vam ponudi. Izpostavljanje »ogrožujočim« situacijam bo vsakič lažje, dokler ne bo sramežljivost postala del vas, ki vas je sicer nekoč omejeval, danes pa ste se ga osvobodili. Želimo si, da nam postane ob sramežljivosti udobno in da se njej navkljub upamo izpostaviti, povedati svoje mnenje, ga zagovarjati in zahtevati, kar si zaslužimo.
Raziskav, ki bi preučevale povezanost med vodenjem in sramežljivostjo, praktično ni, prav tako ne razlag, zakaj so sramežljivi posamezniki manj pogosto izbrani za vodje. Sramežljivi vodje torej ostajajo zanimivi za raziskovanje v prihodnosti. Sama menim, da so dominantne in avtoritarne vodje stvar preteklosti. V prihodnosti bo na vodilnih položajih vedno več vodij, ki bodo empatične, spoštljive in občutljive do zaposlenih, vključujoče in motivirane.
Torej, če se znajdete v podobni situaciji kot je bila zamišljena na začetku članka, upam, da najdete v sebi dovolj moči, da premagate izzive sramežljivosti in se osvobodite. To je vaša priložnost, da spreminjate svet in zasidrane stereotipe o tem, kakšen je dober vodja. Recite temu, kakor hočete, ampak ko premagate svoje šibke točke, takrat ste zares naredili nekaj zase.
Sem študentka psihologije Univerze v Ljubljani. Ko nisem na fakulteti, se rada ukvarjam s športom: od joge in pilatesa do plesa, teka in dvigovanja uteži. Veliko potujem (če nismo ravno sredi epidemije koronavirusa), prav tako pa zelo rada spoznavam nove ljudi in kulture. Vsako jutro se sprostim ob skodelici kave in dobrem pogovoru z ljudmi, ki jih imam rada.
psihologijadela.com 