Karierna predanost vključuje posameznikovo emocionalno povezanost z izbrano kariero, motivacijo za izbrano delovno mesto in odnos do poklica.
Avtorice: Lea Dvoršak, Irena Hostnikar, Dunja Kolenko
Kaj je karierna predanost?
Karierno predanost lahko definiramo kot posameznikovo emocionalno povezanost z izbrano vrsto kariere (Kim, 2002), posameznikovo motivacijo za delo na izbranem delovnem mestu in njegov odnos do tega dela (Blau, 1985; v: Jones, Zanko in Kriflik, 2006) ali kot odnos posameznika do svojega poklica, ki vključuje razvoj osebnih kariernih ciljev, identifikacijo s temi cilji in vključevanje v te cilje. Posameznik, ki je predan svoji karieri, je skladno s svojimi vrednostmi v svojo kariero in njen razvoj pripravljen vložiti veliko truda (Goulet in Singh, 2002). Na tem mestu je potrebno poudariti, da pri karierni predanosti ne gre zgolj za to, da je posameznik predan določeni organizaciji ali delovnemu mestu (tj. da spoštuje delovne in organizacijske zahteve, cilje ter vrednote organizacije) in si želi to delovno mesto obrdržati (Mowday, Steers in Porter, 1979; v: Jones idr., 2006); prav tako ne gre zgolj za predanost delu, ki posamezniku prinaša intrinzično zadovoljstvo in pri katerem je posameznik popolnoma posvečen svojim delovnim nalogam (Somers in Birnbaum, 1998; v: Jones idr., 2006). Pri karierni predanosti gre za strmenje k ciljem, ki niso vezani na določeno delovno mesto, temveč lahko obsegajo vrsto sorodnih delovnih mest na določenem poklicnem področju (Aryee in Tan, 1992; v: Yoon, Oh in Kim, 2018).
Pregled vprašalnikov
Po pregledu literature ugotavljamo, da v Sloveniji nimamo vprašalnika, ki bi preverjal posameznikovo karierno predanost ali kakšen podoben konstrukt. V tuji znanstveni literaturi smo zasledile večinoma angleške vprašalnike, ki so namenjeni raziskovanju karierne predanosti.
Vprašalniki Career Commitmen Scale (Colareli in Bishop, 1990), CCS (Blau, 1995), Career Commitment (Farmer, 1983) in CCQ (Rasudin in Shohaimi, 2017) so enodimenzionalni in naj bi kot taki merili stopnjo posameznikove karierne predanosti. Vprašalnik CCCS (Blustein, Ellis in Devenis, 1989) je dvodimenzionalen in predpostavlja, da je posameznikova karierna predanost produkt posameznikove težnje po poklicnem raziskovanju in zavzetosti ter njegove stopnje karierne predanosti. CCM (Carson in Bedeian, 1994) je edini vključeni večdimenzionalni vprašalnik, ki meri tri dimenzije karierne predanosti: karierna identiteta, načrtovanje kariere in karierna prožnost. Vsi vprašalniki so približno enako dolgi (nekje med 12 in 19 postavk) z izjemo CCS (Blau, 1985), ki ima 7 postavk in dvodimenzionalni vprašalnik CCCS (Blustein idr., 1989), ki vsebuje 28 postavk. Vsi vprašalniki so kratki, hitri za aplikacijo, lahko jih uporabimo individualno ali skupinsko, vrednotenje pa je preprosto. Vsi vprašalniki imajo dobro ali zelo dobro notranjo zanesljivost (α= ,79 – ,99). Največkrat izpostavljena veljavnost je bila konstruktna, ki je pokazala pozitivne, pomembne povezave s starostjo in trajanjem izobraževanja ter negativno pomembna povezavo z namenom menjave kariere.
Smernice za nadaljnje delo
Poslovni svet se spreminja in diskretnih ter varnih delovnih mest skoraj ni več. Dojemanje vseživljenjskega dela se spreminja v vseživljenjsko kariero na trgu negotovih zaposlitvenih možnosti (Yoon, idr., 2018). Današnja delovna klima je dinamična in nenehno spreminjajoča, zato lahko predanost k izbrani, določeni karieri postane pomemben vir vzpostavljanja smisla pri delu (»occupational meaning«) in kontinuitete, saj organizacije postajajo bolj fluidne in v manjši meri zagotavljajo varnost zaposlitve (Jones, idr., 2006). Zaradi slednjega se nam zdi zelo pomembno, da se področje karierne predanosti raziskuje tudi v Sloveniji, saj smo mnenja, da je to tematika, ki bo pomembna za vse poklicne profile. Kot taka bo predmet različnih psiholoških raziskav, zlasti s področja psihologije dela in organizacije v smislu ohranjanja samopodobe in smisla ob izgubi službe in ohranjanja kariere.
Več o vprašalnikih si lahko preberete v priloženi datoteki:
Goulet, L. R. in Singh, P. (2002). Career commitment: A reexamination and an extension. Journal of Vocational Behavior, 61(1), 73-91.
Jones, M. L., Zanko, M. in Kriflik, G. (2006). On the antecedents of career commitment. V: J. Kennedy in L. Di Milia (ur.), Proceedings of the Australian and New Zealand Academy of Management Conference (str. 1-22). Rockhampton, Australia: Australian and New Zealand Academy of Management.
Kim, E. S. (2002). The Relationship between organizational commitment and career commitment on turnover intention, performance and learning motivation. Korean Journal of Psychology, 15(1), 41-63.
Lee, K., Carswell, J. J. in Allen, N. J. (2000). A meta-analytic review of occupational commitment: Relations with person- and work-related variables. Journal of Applied Psychology, 85(5), 799-811.
Yoon, K. H., Oh, S.-H. in Kim, B.-Y. (2018). The influence of job insecurity on career commitment and attitude an multinational corporations. The Journal of Applied Business Research, 34(1), 81-98.
CCM
Carson, K. D. in Bedeian, A. G. (1994). Career Commitment: Construction of a Measure and Examination of Its Psychometric Properties. Journal od VocationalBehavior, 44(3), 237–267.
CCS
Afsar, B., Umrani, W. A. in Khan, A. (2019). The impact of perceived calling on work outcomes in a nursing context: The role of career commitment and living one’s calling. Journal of Applied Biobehavioral Research, 24(1).
Blau, G. J. (1985). The measurement and prediction of career commitment. Journal of Occupational Psychology, 58(4), 277–288.
Blau, G. J. (1988). Further exploring the meaning and measurement of career commitment. Journal of Vocational Behavior, 32(3), 284–297.
Blau, G. (1989). Testing the generalizability of a career commitment measure and its impact on employee turnover. Journal of Vocational Behavior, 35(1), 88–103.
CCQ
Rasudin, S. N., & Shohaimi, S. (2017). A validation study of the Malay version of career commitment questionnaire. International Journal Of Community Medicine And Public Health, 4(6), 1827–1833.
CCCS
Blustein, D. L., Ellis, M. V. in Devenis, L. E. (1989). The development and validation of a two-dimensional model of the commitment to career choices process. Journal of Vocational Behavior, 35(3), 342-378.
Career commitment scale Colarelli, S. M. in Bishop, R. C. (1990). Career commitment: functions, corellates, and management. Group & Organization Management, 15(2), 158-176.
Career Commitment
Farmer, H. S. (1983). Career and homemaking plans for high school youth. Journal of Counseling Psychology, 30(1), 40–45.
Farmer, H. S. (1985). Model of career and achievement motivation for women and men. Journal of Counseling Psychology, 32(3), 363–390.
Farmer, H. S. in Chung, Y. B. (1995). Variables related to career commitment, mastery motivation, and level of career aspiration among college students. Journal of Career Development, 21(4), 265-278.
psihologijadela.com 