Večino mladostni preživimo v šolskih klopeh in polni samozavesti izjavimo, da se znamo učiti. Kot odrasli pa se pričnemo zavedati, da je ta proces še veliko bolj kompleksen. Učenje je zahtevno, vendar v spodnjem prispevku najdete nekaj koristnih nasvetov.

Avtor: Žan Luka Lavriha

Leta 2021 sem sprejel zaobljubo, da se bom s pomočjo gledanja francoskih filmov in poslušanja francoske glasbe naučil francoskega jezika. Danes, več kot leto pozneje, priznam, da zadanega cilja nisem izpolnil. Še več, moje znanje francoščine je nazadovalo, podobno kot pregovorno nazadujejo francoski tanki, ki imajo osem vzvratnih prestav in eno za vožnjo naprej, v primeru, da jih sovražnik preseneti in napade od zadaj. Ampak zakaj je temu tako, ko pa sem se angleščine v otroštvu brez napora naučil preko gledanja programa Cartoon Network? Odgovor je preprost: »Moji možgani se starajo!«.

Stavek »Vsaka izkušnja spremeni možgane.« je, v otroštvu resnica, v odraslosti pa se spremeni v veliko, grdo laž. Možgani so namreč v otroštvu zelo plastični, zaradi česar so otroci kot gobe, ki srkajo znanje. Ob gledanju risanke Spužji Kvadratnik (SpongeBob) se naučijo govoriti angleško; ob sedenju v šolskih klopeh vase srkajo ulomke in Pitagorove izreke; s pomočjo Tik Toka pa se naučijo najnovejših plesnih gibov in vprašljivih socialnih vrednot. V odraslosti pa možgani postanejo narcistični in rečejo, da jim je čisto všeč, da so taki kot so in da se ne bodo spremenili za nikogar. Posledično učenje z uporabo starih metod postane skoraj nemogoče. Kako se torej učiti, če pa se možgani temu upirajo?

To vprašanje zahteva odgovor, predvsem če upoštevamo nujnost vseživljenjskega učenja, ki je danes eksplicitna ali pa vsaj implicitna zahteva vsakega delodajalca. Vseživljenjsko učenje se tako postavlja na prestol, a hkrati nam nihče ne pove, kaj to je in kako ga lahko dosežemo. Wikipedija vseživljenjsko učenje definira kot »prostovoljno in samo-motivirano osvajanje znanja, zaradi osebnih ali profesionalnih razlogov«. Ta definicija, podobno kot politiki v času volitev, pove veliko, a hkrati nič. Kljub oblačnosti in švicarski nevtralnosti te definicije, pa iz nje vseeno lahko razberemo, da je predpogoj za vseživljenjsko učenje sama sposobnost učenja. Tu pa se pojavi problem, saj nas nihče ne nauči kako učni proces prilagoditi svojim letom. Tako kot prilagodimo svoje hobije in s časom tekaške čevlje zamenjamo za vrtnarske, moramo starosti prilagoditi tudi proces učenja. Ampak kako to storiti?

Nevroplastičnost

Skrajno kompleksna beseda, v kateri se skriva odgovor je nevroplastičnost. V njej tiči namig, saj je učenje zgolj sposobnost nevronov (možganskih celic), da se spremenijo kot odziv na izkušnje. Ko se učimo, se torej povezave med določenimi nevroni okrepijo in te nevroni bodo bolj verjetno aktivni v prihodnosti, kar pomeni, da se bomo stvari kasneje lažje spomnili. Proces je enostaven, hkrati pa nam razumevanje tega mehanizma poda vse odgovore na naš prvotni problem. Vprašati se torej moramo: »Kako v odraslosti vzbuditi nevroplastičnost?«

Rešitev predstavlja koktajl kemikalij, ki mora preplaviti vaše možgane. Recept zanj pa ne vsebuje tonika, belega ruma, limete in mentolovih listov (recept za mojito), temveč zgolj dve sestavini in tri korake. Ta koktajl je enostaven za pripravo in popoln za vsako učno priložnost. V primeru, da ga »popijete« je kvalitetno in učinkovito učenje neizogibno.

Recept: koktajl nevroplastičnosti

Sestavini:

Adrenalin
Acetilholin

Postopek:

Korak 1: Poskrbite, da vzdržujete primerno visoko raven budnosti.

Ko ste budni, vaše možgane preplavi adrenalin, ki poveča aktivnost vseh nevronov. Adrenalin bo na začetku imel nekoliko grenak priokus, ki ga boste zaznali kot napor in rahlo tesnobo, vendar naj vas to ne zmoti, saj je ta okus zgolj znanilec dobrega učenja, ki na koncu povzdigne celoten koktajl. Nasvete kako lahko nadzorujete svojo budnost (nivo adrenalina) prikazuje desna slika.

Korak 2: Poskrbite, da vzdržujete pozornost na stvari, ki se jo želite naučiti.

Fokusiran tunel pozornosti namreč povzroči sproščanje acetilholina, ki najbolj aktivne nevrone označi za kasnejšo spremembo in okrepitev. Deluje torej kot marker, ki namesto besed označuje nevrone. Nasvete kako lahko povečate pozornost prikazuje desna slika.

Korak 3: Poskrbite, da kvalitetno spite.

Sam proces nevroplastičnosti se ne odvija med učenjem, temveč med tem ko spimo. Takrat se namreč povezave med (z acetilholinom) označenimi nevroni okrepijo. Poskrbite torej, da je vaše spanje kvalitetno. Tematika kvalitetnega spanja je preobširna, da bi jo povzel v nekaj besedah. Vseeno pa lahko pričnete s tem, da eno uro pred spanjem ne uporabljate telefona in da vsak dan zaspite ter vstajate ob podobnih urah.

Zakaj ta recept ni splošno znan?

Na to vprašanje na žalost ne poznam odgovora. Te principi so namreč že dolgo znani in med uspešnimi ljudmi tudi redno uporabljeni, a vseeno niso del javnega diskurza. Seveda je intuitivno, da moraš za kvalitetno učenje biti buden in pozoren, a vendar nihče ne oznanja kako to doseči in zakaj je temu tako. Moja želja je, da sem s tem člankom koga izmed vas vzpodbudil, da prilagodi svoj učni proces ali pa vam vsaj prihranil čas, ki bi ga porabili za neproduktivno učenje francoščine preko glasbe in filmov.

V primeru, da bi želeli še bolj podroben recept, ki vam bo dal vse napotke, da postanete mojstri učenja, si lahko preberete naš »Priročnik za boljše učenje«:

prirocnik_za_boljse_ucenje_lavriha_madunic_troha Prenos

Idejo in velik del informacij, ki so mi služile kot opora pri pisanju tega članka sem črpal iz sledečega posnetka (v angleškem jeziku), ki ga priporočam vsem, ki imate 1 uro in 30 minut časa: https://www.youtube.com/watch?v=LG53Vxum0as

O AVTORJU:

Sem Žan Luka Lavriha, študent magistrskega študija psihologije v Ljubljani. Moja glavna zanimanja na kariernem področju se povezujejo s področjem psihološke preventive in promocije mentalnega/fizičnega zdravja. Poleg tega sem tudi rekreativni nogometaš, strasten navijač in po novem celo plesalec salse, čeprav ne vem, če sem si ta naziv že prislužil.