Učenje je neprecenljivo in vseživljenjski proces, a pogosto naporno in morda na trenutke tudi dolgočasno, ko bi raje počeli kaj drugega, le učili se ne bi. Le kako bi se dalo izogniti tovrstnim trenutkom, da ostane učenje del opravil, ki jim vedno namenjamo vso pozornost, ki jo premoremo?
Avtorica: Maša Černilec
Predstavljajte si, da ste se ravnokar vrnili domov po napornem dnevu na delovnem mestu in malce pospravili po stanovanju. Po vsem tem ste že precej utrujeni in najraje bi se udobno namestili na kavču in prižgali Netflix. Ampak ne bo šlo: ob 19.00 imate tečaj angleškega jezika. Na tečaj ste se vpisali, ker angleščino pogosto uporabljate pri delu in opazili se, da bi se na tem področju morali izboljšati (pa tudi nadrejeni je to opazil). Seveda se zavedate, da je znanje angleščine pomembno, ampak na tej točki preprosto nimate časa, energije in motivacije za aktivno sodelovanje na tečaju. Kako bi moral izgledati tečaj in kako ga lahko popestrimo, da bi se ga vseeno z navdušenjem vsakič znova udeležili?
Ovire pri izobraževanju odraslih
Proces vseživljenjskega izobraževanja nam omogoča, da skozi celotno življenje pridobivamo dragocene izkušnje, znanja, spretnosti in vrednote. Odrasli, ki se izobražujejo ob delu, pa se vsakodnevno srečujejo s številnimi izzivi in ovirami. Pri tem so nekateri vključeni v formalno izobraževanje, ker želijo pridobiti izobrazbo ali v kasnejšem življenjskem obdobju zamenjati področje dela. Drugi so morda vključeni v neformalno izobraževanje, s katerim želijo le izboljšati spretnosti in znanje na določenem področju. Ovire se seveda lahko pojavijo v obeh primerih.
Avtorji so ovire pri izobraževanju odraslih razdelili v tri skupine: situacijske, institucionalne in dispozicijske. Situacijske ovire so vse individualne situacije, ki odrasle ovirajo pri izobraževanju. Če imamo otroke in moramo popoldne poskrbeti zanje, nas to zagotovo ovira pri izobraževanju. Podobno velja, če delamo cele dneve in domov prihajamo šele zvečer. Kdaj bomo našli čas za učenje? Morda za vikende? Institucionalne ovire so povezane z značilnostmi izobraževalnih programov, kamor sodijo dostopnost informacij o izobraževanju, urnik in lokacija izobraževanja. Če se na primer izobraževanje začne ob 9.00 zjutraj, bo to za mnoge odrasle predstavljalo težavo. Podobno velja, če se izobraževanje izvaja v Ljubljani, mi pa smo na primer iz Kranja. Ali so nova znanja res vredna tedenske vožnje z avtomobilom? Dispozicijske ovire se nanašajo na psihološke značilnosti odraslih, njihovo motivacijo in stališča do učenja. Morda pri 50. letih mislimo, da smo prestari za učenje in da vse to sploh nima smisla. Morda je bilo naše srednješolsko obdobje prav mučno in nas je strah, kaj se bo zgodilo, ko bomo spet vstopili v učilnico. Ali bo učitelj vpil na nas, kot je vpil takrat?
In rešitve?
Glede določenih ovir, npr. pomanjkanja časa in preobremenjenosti odraslih, ne moremo narediti veliko. Vseeno pa obstajajo načini, kako lahko izvajalci in organizatorji izobraževanj ter tečajev polepšajo izkušnjo vseživljenjskega izobraževanja za vse vključene.
Aktivno sodelovanje in deljenje izkušenj
Odrasli imajo veliko izkušenj in znanja, ki jih lahko delijo z drugimi udeleženci, če jim damo priložnost. Pri aktivnem sodelovanju se odrasli ne bodo dolgočasili, učenje dojemali kot bolj smiselno in si več zapomnili, več o tem, kako odrasle naučiti učenja, si lahko preberete tukaj. Pa si pomen izkušenj poglejmo na konkretnem primeru: ko sem v popoldanskem času bodoče vzgojiteljice in vzgojitelje poučevala razvojno psihologijo otroka, sem ugotovila, da mnogi udeleženci izobraževanj o tem zelo veliko vedo. Četudi še niso bili zaposleni v vrtcu, so nekateri že imeli svojo družino in so o razvoju otroka vedeli precej. Hitro sem se naučila, da bodo udeleženci z veseljem spregovorili o tem, kdaj je njihov otrok shodil in začel govoriti (verjamem, da bi bilo pri vas podobno). Tako so od učne ure odnesli več, pa tudi jaz sem se ob poslušanju njihovih zgodb naučila kaj novega. Pomembno je torej, da lahko odrasli na izobraževanjih aktivno sodelujejo, izvajalci pa jih pri tem poslušajo. Vsakomur je namreč všeč občutek, da je slišan in da so njegove besede pomembne.
Pomen klepeta in navezovanja stikov
Verjamem, da odrasle pri vključevanju v izobraževanje (kot tudi v delo) motivira možnost socialne interakcije, torej čisto neformalnih pogovorov, ki bi jih bili lahko deležni tudi ob kavi. Spomnim se gospoda, ki je skupaj z mano obiskoval tečaj desetprstnega slepega tipkanja, da bi izboljšal hitrost in učinkovitost pri tipkanju. Na začetku tečaja je povedal, da je po napornem dnevu utrujen, kljub temu pa nas je vsakič znova razveselil z zabavnimi komentarji in šalami. Videlo se je, da zelo uživa, ko lahko pokramlja in se nasmeji skupaj z ostalimi tečajniki. Verjamem, da se marsikdo popoldanskega izobraževanja veseli predvsem zaradi navezovanja stikov, še posebej če je prej cel dan sameval za svojim računalnikom. Medosebni odnosi so pač tako pomembni. Izvajalka izobraževanj lahko tudi sama poklepeta z udeleženci in tako pripomore k še bolj prijetnemu vzdušju.
Napake so sestavni del učenja
Pri poučevanju razvojne psihologije sem velikokrat naletela na situacijo, ko kakšna udeleženka ni želela odgovoriti na vprašanje ali podati svojega mnenja. “Bom raje počakala, da boste vi povedali, da ne bo narobe.” Takrat sem po navadi odvrnila, da je to le učna situacija in da je napake dovoljeno delati, vse to pa pospremila še s prijaznim nasmehom. Mislim, da potrebujejo to odrasli večkrat slišati, da se lahko zares sprostijo in začnejo podajati odgovore, čeprav v njihovo pravilnost niso povsem prepričani. To še posebej velja za tiste, ki so imeli v preteklosti slabe izkušnje z učenjem in dvomijo vase. Nihče namreč takoj ne zna in obvlada vsega. Ko pa to sporočilo spremljata še prijaznost in spoštljivost izvajalca, je uspeh zagotovljen.
Ali je vse to dovolj?
Vseživljenjsko izobraževanje danes ob hitrem življenjskem tempu in številnih obveznostih predstavlja izziv. Vseeno lahko izvajalci naredijo veliko, da izobraževanje za odrasle (ki je danes postalo skoraj že nuja) postane bolj sproščeno, prijetno in vključujoče. Tako bodo odrasli pri učenju zadovoljevali potrebo po kompetentnosti, povezanosti in spoštovanju, posledično pa se bodo raje vključevali. Ta zaključek pa pušča nekoliko grenak priokus; izobraževanje lahko popestrimo, a še bolje bi bilo narediti nekaj, da odrasle, ki delajo in se učijo, vsaj malo razbremenimo. Je rešitev krajši delovni teden? Z zanimanjem bomo spremljali, kaj se bo dogajalo v prihodnje.
Literatura
Laal, M. (2011). Barriers to lifelong learning. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 28, 612–615.
Moustakas, L. (2018). Motivation and obstacles to adult participation in lifelong learning programs: The effect of gender and age. Open Journal for Educational Research, 2(1), 45–56.
O avtorici
Sem Maša Černilec, študentka prvega letnika magistrskega študija psihologije. Znanje je zame velika vrednota, zato zelo uživam, ko pridobivam nova spoznanja na različnih področjih psihologije. Pridobljeno znanje predajam tudi naprej, tako da z veseljem kaj napišem ali izvedem kakšno delavnico. V prostem času se predvsem potrudim, da si vzamem čas za prijateljice in z njimi sproščeno poklepetam ob skodelici kave. Sprostim se tudi na večernem sprehodu ali ob poslušanju glasbe.
psihologijadela.com 