Zaposlovanje seniorjev je tematika, ki ji v slovenskem prostoru namenjamo le malo pozornosti. Kljub temu dobre prakse iz tujine nakazujejo, da ima tovrstno zaposlovanje lahko pozitivne posledice tako za seniorje, delodajalce kot tudi za celotno državo. O tem kako portal SeniorDela pomaga pri zaposlovanju seniorjev si lahko preberete v intervjuju z enim izmed ustanoviteljev, Mitjo Pajkom. 

---

Avtorica: Urška Filipič

Mitja Pajek o sebi pravi predvsem, da je podjetnik. Pogosto vidi poslovne priložnosti in možne izboljšave. Že kot študent je imel nekaj podjetij, počel je veliko različnih stvari. Skozi svojo poslovno zgodovino se je veliko ukvarjal tudi s kadrovanjem, imel je svojo kadrovsko agencijo in bil tudi zaposlen v podjetju, kjer je imel stik s kadrovanjem. V svojem življenju se je tako soočal z različnimi izzivi, ki so ga osebnostno in profesionalno izoblikovali.

Najprej me zanima, kako ste prišli na idejo, da bi ustanovili portal SeniorDela?

Leta 2020 sem začel razmišljati o tem, da obstaja nek izziv oziroma bolj kot izziv nek prostor in manko. Na eni strani sem v vlogi delodajalca imel ta problem, da sem dal ven razpis, na katerega se ni nihče prijavil ali pa je bilo premalo kvalitetnih prijav. Na drugi strani, ko smo iskali za kakšno kratkotrajno delo, običajno v Sloveniji pomislimo, da bomo vzeli kakšnega študenta, da bo nekaj naredil. Ampak tudi s študenti smo pogosto imeli težave, v smislu nezanesljivosti, kar je bil klasičen izziv. Sem pa imel res dobro izkušnjo z enim seniorjem, s katerim sem delal na projektu. Za izvedbo je bilo potrebno zelo specifično znanje, tega znanja pa v Sloveniji ni bilo veliko. Na srečo je prišel ta senior, ki je poznal področje, ki je imel veliko kontaktov. In njemu je bilo zelo prijetno, ker je prišel dva do trikrat tedensko delat, mi smo ga rabili, on se je čutil pomembnega, imel je neko zadolžitev, hkrati pa je na koncu meseca dobil nekaj dodatnega zaslužka, saj te pokojnine niso dovolj visoke, da bi si ljudje lahko privoščili kar si zaslužijo. In je bil to en dober primer iz prakse. 

Sem si rekel, zakaj pa potem, ko nekoga rabimo, da nam pomaga, ne prosimo seniorja. Velikokrat je dobro zaposliti nekoga, ki ima veliko znanja. Zakaj računovodkinja vzame študentko, da ji nekaj poknjiži, če potem še vse pregleda za njo, ker ji mora ne zaupa. Če bi vzela eno upokojeno računovodkinjo za končna poročila, bi bila to zmagovalna kombinacija za obe. Takih primerov je veliko, ni bilo pa nekega prostora, kjer bi lahko delodajalec našel seniorja. Podjetja se tega zelo redko poslužujejo, kjer pa se to izvaja, je večinoma tako, da seniorji podaljšajo delo v podjetju, kjer so bili prej zaposleni. Nekih drugih povezav in prostora, da bi se podjetja in zasebniki povezali s seniorji, pa ni bilo. Tu sem zaznal o priložnost, da lahko ponudimo seniorjem, da nekaj dodatnega zaslužijo, počnejo, da razvijajo neko novo kariero. Portal je hitro prinesel nekaj pozitivnih primerov – ko prideš v penzijo, te ne skrbi več kako boš preživel, če imaš neko normalno pokojnino, hkrati imaš čas, da poskusiš še kaj novega. In je zelo simpatično, tako da se mi zdi dobra situacija, je pa seveda to zahtevno vzpostaviti. Ampak kot podjetnik sem videl to priložnost in sem rekel, da je mogoče moje poslanstvo, da naredim kaj na tem področju.

Kako ste se lotili vzpostavljanja portala in kdo vse stoji za njim?

Na začetku smo se lotili tako, da smo naredili anketo, jo poslali okrog in poklicali nekaj podjetij, ali se jim zdi to sprejemljiva rešitev. In seniorji so seveda v veliki meri dejali, da bi opravljali delo, hkrati nas je skrbelo, da dejansko, ko bo prišlo do tega, ne bodo pripravljeni delati. Na srečo se je izkazalo, da so seniorji dejansko v veliki meri pripravljeni delati, hkrati pa se  število seniorjev neprestano veča. 

Tako da smo najprej testirali trg, videli da obstaja potencial in potem iskali financiranje za vzpostavitev portala. Nato smo pripravili večjo PR kampanjo, ki je bila zelo uspešna, pojavili smo se na spletnih portalih, televizijah, dogodkih in seniorji so se zelo dobro odzvali. In še danes, če ni kampanje, se vsak dan v portal registrira več seniorjev. Hkrati smo na začetku dobili nekaj večjih podjetij, kar nam je dalo nekaj vetra v naša jadra, čeprav so se podjetja izkazala za kar velik izziv. Tukaj je potrebno vložiti še precej truda, tudi na diverzifikaciji, predvsem geografski. Večina del je v največjih mestih, kar je logično, seniorji pa so razpršeni povsod. Opažamo, da podjetja danes običajno niti ne razmišljajo in ne poznajo možnosti kako oziroma ali lahko zaposlijo tudi seniorje. Želimo si de-tabuizirali starostnike in razložili družbi, da so nam enakovredni in da so marsikje celo boljši in so res ekstremna dodana vrednost podjetjem. Seniorji predstavljajo ogromno prednosti za podjetja. Ena izmed pomembnih stvari je fleksibilnost, delodajalec lahko reče: »”Tone”, ali imaš jutri čas?« in “Tonetu” se običajno ne bo problem hitro odzvati na pomoč. Hkrati imajo seniorji ogromno izkušenj, marsikaj bodo naredili hitreje zaradi tega. Seveda imajo pa tudi svoje omejitve, ne morejo pričakovati, da bo “Tone” preložil 3 tone cementa. Ampak je vredu, niso vsi za vse, marsikje so boljši, marsikje čist enakovredni. Sploh v času, ko ni neke delovne sile, je to še bolj zanimiva alternativa. Prav tako je veliko govora o potrebi po seniorjih pri sezonskih delih, na primer pri gostinstvu, hotelirstvu in podobno. 

Portal smo odprli tudi za fizične osebe. In tudi tukaj je bilo nekaj lepih primerov, ko družine iščejo nadomestno babico ali dedka, ki bi lahko popoldne pazil otroke. Ali pa skrb za dementno mamo in tako naprej. To so take res lepe zgodbe, ki nas navdihujejo in potrjujejo, da je potreba, da imamo ta prostor, je pa potrebno še nekaj časa, da bo družba zares to sprejela in zares začela funkcionirati s tem. In ko pogledamo v tujino, vidimo, da v bolj razvitih državah bistveno večji delež seniorjev ostaja delovno aktiven. Na primer Danska je tak lep primer, tudi Nemčija, Italija, kjer so deleži delovno aktivnih seniorjev precej večji. Tako da je zaposlovanje seniorjev lahko koristna rešitev za več težav, česar bi se morala zavedati država in podjetja. Če že podjetja potrebujejo več časa, bi se lahko na nek drugačen način pomagalo s strani države, nismo pa zares še vzpostavili stika z odgovornimi državnimi institucijami.

Kako nam lahko tovrstna oblika zaposlitve pomaga pri reševanju družbenih težav?

Če povemo nekaj številk, imamo danes več kot 460 000 registriranih prejemnikov pokojnin, torej, če poenostavimo, skoraj vsak četrti Slovenc je penziji. In delež se bo večal, smo starajoča se družba, in pa vedno bolj dolgoživa družba. Dlje časa vlečemo pokojnino, kar je dejansko breme za državo. Tudi iz tega vidika je pametno nekaj ukreniti. 

Tudi če pogledamo zdravstveno statistiko, vidimo, da je zelo velik poskok v psihičnih in fizičnih boleznih v prvem in drugem letu po tem, ko se osebe upokojijo.  Prehod od tega, da oseba večino življenja opravlja delo in potem gre v penzijo je res velik in stresen, tako z vidika zmanjšane fizične aktivnosti kot tudi psihološkega vidika – so bolj osamljeni, se morda ne čutijo več tako koristne in podobno. Če mi omilimo ta preskok, je že za zdravstveno blagajno posredno dobro. Vidikov pozitivnih eksternalij zaposlovanja seniorjev je res veliko!

Kolikšen je interes delodajalcev za zaposlovanje seniorjev in v katerih sektorjih se najpogosteje zaposlijo?

Kot že omenjeno je največji izziv pridobivanje novih delodajalcev, saj delujejo po nekih tirnicah, tako kot so navajeni. In velikokrat niti ne vedo, da ta možnost obstaja, da lahko zaposlijo seniorja in če že, kakšne so pravne podlage in omejitve. Tisti, ki se pa odločajo za tovrstno obliko zaposlitve najpogosteje iščejo pomoč v  gostinskem in hotelskem sektorju. Iščejo tudi za lažja fizična dela, na primer Pošta Slovenije, ki je zelo zadovoljna s seniorji. Osebno bi si želel, da bi bilo več delovnih mest, ki imajo višjo dodano vrednost, kjer bi iskali več izkušenj, več teh prednosti, ki jih imajo specifično seniorji. Da ne iščejo seniorjev samo zato, ker so fleksibilni in ker so tam. Zadnjič je bil en tak primer, ko so iskali nekoga, ki bi vodil združenje nabavnikov kot poslovni sekretar. Torej če vzamejo seniorja, ki je bil prej nabavnik, bo zelo dobro poznal trg in je to neko delovno mesto, kjer bo par ur na teden, oziroma po potrebi opravljal dejavnost sekretarja. In to je v bistvu lahko zares častna funkcija. Tako, da to je res simpatičen primer in bi si želel več takih ponudb. Prejšnji dan je eno podjetje javilo, da bi želelo dati oglas in so plačali pristopnino. In princip deluje tako, da ko podjetje plača članarino, za določeno časovno obdobje in v tem času lahko objavijo neomejeno oglasov, dobijo pa tudi dostop do baze seniorjev. Iskali so pomoč v nabavi in prodaji, pogledali so kdo je lokacijsko blizu in so povabili nekaj ljudi na razgovor in zaposlili osebo, brez da bi  sploh dali oglas.

Najbolj pa pogrešam mentoriranje. Mentoriranja pri nas v Sloveniji niso v praksi, in ravno tu je največji potencial. Podjetja rada vzamejo nekoga, ki ima 10 let izkušenj in bo zelo dober, saj že ima izkušnje in hkrati veliko življenjske energije. Vendar teh ljudi najpogosteje ni  in pa so zelo dragi. Zakaj podjetja ne bi zaposlila enega mladega, nadobudnega človeka in mu zraven dala seniorja, ki ga bo uvajal in mu svetoval. S tem mlad človek dobi veliko znanja, modrosti, podjetje pa mladega, zagnanega človeka, ki lahko premika gore. Na tem področju je potrebno še veliko narediti, da bo družba začela to uporabljati. Tukaj vidim največji potencial.

Na kaj morajo biti podjetja pozorna, ko zaposlujejo seniorje?

V prvi vrsti se morajo zavedati zakonskih omejitev. Torej, na kakšen način lahko zaposlijo seniorja. Država omogoča več različnih vrst pogodbenih razmerij, na primer zaposlitev za polni delovni čas, zaposlitev preko sp-ja, razne avtorske in podjemne pogodbe. Je pa ena vrsta sodelovanja, ki je namenjena izključno seniorjem in to je občasno ali začasno delo. Ta pogodba ima določene omejitve za obe stranki, kar je po svoje dobro za seniorje, saj jih do neke mere ščiti. Na primer, določena je minimalna urna postavka, ki je nekaj čez 6€ bruto. Določeno je tudi maksimalno število ur, koliko ur na mesec lahko delajo, kar pa je že vprašljivo. Mislim, da bi država morala pustiti seniorjem, da delajo, kolikor želijo in hkrati ne posegati v njihovo pokojnino, zato ker so si to že zaslužili. Omejitve so, da lahko delajo največ 60 ur na mesec, največ trikrat na leto pa do 90 ur mesečno. Maksimalni letni prihodek je nekaj čez 10 000 € bruto. Za večino sicer te omejitve niso prehude, saj če iščeš nekoga za poln delavnik, običajno ne boš iskal seniorja.

Potem je pa tudi pomembno, da dobro razmislijo, kako bi unovčili prednosti, ki jih imajo seniorji – zakaj zaposliti seniorja, kako najbolje uporabiti to znanje in fleksibilnost, zanesljivost. Vsekakor pa se morajo zavedati tudi omejitev, ki jih prinesejo leta. Mogoče seniorji za kakšno stvar potrebujejo več časa, se ne morejo tako hitro obrniti, niso primerni za prenašanje težkih bremen in podobno.

Ko govorimo o zaposlovanju starejših, se pogosto pojavlja vprašanje računalniške pismenosti – imate  kakšne informacije, kako se seniorji znajdejo v digitaliziranem okolju?

Menim da obstaja neka stigma glede te računalniške pismenosti. Ko sem začel razmišljati o ustanovitvi portala, sem pogosto dobil povratno informacijo, da delam portal za starejše, ki pa ne znajo na internet. Mi se osredotočamo na mlajšo generacijo seniorjev, na te, ki vstopijo v penzijo in potem tam nekje do 75. leta. Ti seniorji so agilni. Pred 20 leti je bil, vsaj skozi moje oči, 65 letnik že zelo star, danes temu ni tako, ampak je 64 letnik nekdo, ki je aktiven, ki športa, skače okrog, pa še marsikaj počne. In tega se je potrebno zavedati, če naslavljamo to mlajšo generacijo, ti ljudje so tudi v večini primerov digitalno pismeni. Nekje med 60 in 80 % obiska na našem portalu je preko pametnih telefonov.  Generacijo, ki ne obvlada dela z računalniki in pametnimi telefoni danes v večini delo ne zanima več. Generalno to ni težava, je pa tudi tako, da vsa delovna mesta ne zahtevajo računalniške pismenosti. Vsekakor morajo znati priti na portal, če se sploh hočejo registrirati in prijaviti, tako da že s tem izkažejo nekaj pismenosti.

Pogosto ob omembah dela starejših slišimo, da v tem primeru starejši prevzemajo službe mlajšim. Kakšen je vaš odnos to tovrstnih izjav?

Po mojem mnenju se je ta miselnost začela rojevati v prejšnji gospodarski krizi, ko je dejansko primanjkovalo delovnih mest. In potem so se vsi pritoževali, da imajo že 20 let izkušenj in je prišel nekdo mlajši ter jim prevzel delo. Danes je situacija drugačna, služb je več kot ljudi, ki so pripravljeni delati. Lansko leto je bila statistika takšna, da je imelo več kot 50 % podjetij v Sloveniji težavo najti ustrezen kader, ga niso dobili. Torej lahko rečemo, da kdor si danes želi delati, lahko dela – morda ne bo našel idealnega delovnega mesta ali idealne zaposlitve takoj, ampak možnost dela ima praktično kdorkoli, ki je sposoben delati in ima interes za delo. Tako da mislim, da ne drži, da nekdo prevzema službe drugim. Danes mladi velikokrat mislijo, da jim bo vse takoj pripadalo, da takoj dobiš visoko, nadpovprečno plačo, prideš ko želiš, ampak to ni realno stanje. Če pa gledamo v povprečju, neka normalna pričakovanja, pa delovne sile vsekakor primanjkuje.

Kakšen je interes seniorjev za delo?

V manj kot 6 začetnih mesecih delovanja smo presegli 1000 uporabnikov, kar je zgovorna številka, ki potrjuje nek interes. Lahko govorimo tudi o tem, da podjetja oziroma vsi, ki so dali oglas na portal, dobili seniorje oziroma vsaj nekaj prijav. Lahko rečemo, da ti, ki dajo oglas, danes najdejo seniorje, kar je pravzaprav glavno vprašanje. Redno prihajajo tudi nova podjetja in oglasi. Želimo pa si še večje in bolj raznolike ponudbe. Zavedamo se, da je za to potreben čas, praktično še ne operiramo niti eno leto in ker premikamo neke meje družbe, to seveda zahteva čas.

Kakšni so glavni razlogi, da se seniorji odločijo poiskati delo?

Razlogov je več. So primeri, kjer nam pišejo seniorji, da imajo prenizko pokojnino, da bi preživeli. To so res grozni primeri, pri katerih se nam srce kar malo ustavi. Največkrat pa opažamo, da so seniorji tisti, ki si želijo nekaj dodati družbi, želijo si, da jih nekdo pokliče, da nečemu pripadajo. To je pogosto glaven motivator, da si želijo ostati aktivni. In to se mi nekako zdi tudi glavno sporočilo – da naj seniorji ostanejo aktivni. Ni nujno, da je to skozi delo, to je le ena izmed alternativnih oblik, neka možnost. Ampak naj ostanejo aktivni, da se ne zasedijo. Ne le za seniorje, za človeka na splošno je težko, če se zasedi in ne gre več ven, nič več ne počne. Seniorji imajo ogromno znanja, energije in bi jo radi nekam namenili. In kaj je boljše, kot namenjati energijo nekam, kjer vidiš spremembo, dodano vrednost, zadovoljstvo, nekoga, ki te pohvali in ceni tvojo pomoč.  

Kakšne povratne informacije dobite iz strani seniorjev in podjetij?

Na začetku smo zelo aktivno težili k temu, da smo seniorje kontaktirali in spraševali, če so zadovoljni, nekaj povratnih informacij smo potem tudi objavili. Sedaj tega ne počnemo več tako aktivno, vendar pa vseeno občasno dobimo povratne informacije. Ko nekdo iz podjetja reče, da je dobil seniorja in da je super ter da so zelo zadovoljni. Najdejo se tudi seniorji, ki nam napišejo kakšno elektronsko sporočilo, da so res veseli, da so dobili to priložnost. Generalno dobivamo zelo pozitivne odzive in takšne povratne informacije nam dajejo zagon za nadaljnje delo.

Zakaj bi torej priporočali podjetjem in seniorjem, da se odločijo za zaposlovanje po upokojitvi?  

Podjetja s tem pridobijo možnost fleksibilnega kadra, ki ga lahko uporabijo po potrebi, nekoga, ki vskoči za krajši čas, da ne rabijo odpuščati ljudi. Dobijo pa tudi veliko znanja, izkušenj, pomoč in dobro voljo. Seniorji pa dobijo dodaten zaslužek in na drugi strani priložnost, da se naučijo kaj novega, pridobijo dodatne izkušnje in uporabljajo obstoječe znanje. Dobijo tudi nekaj, kar jih drži pokonci, neko obveznost in predvsem sociološko pripadnost.

---

O AVTORICI

Sem Urška Filipič, absolventka na dodiplomskem študiju psihologije. Letos sem z veseljem sprejela tudi izziv in urejam spletno stran PsihologijaDela. V prostem času rada igram družabne igre, tečem, plešem folkloro, berem, organiziram različne dogodke in izvajam delavnice. Rada se učim novih stvari in upam, da bom v prihodnje pridobljeno znanje izkoristila v dobrobit ljudmi, s katerimi bom delala.