Obdobje po rojstvu otroka je polno ljubezni, radosti, topline … ali pač? Kar nekaj mamic doživi poporodno depresijo, ki jim poleg skrbi za otroka otežuje tudi vrnitev v delovno okolje. Že večkrat smo pisali o usklajevanju dela in družine pri materah ter težavah zaposlenih žensk. Tokrat pa si lahko preberete o stiskah poporodne depresije na delovnem mestu in načinih, s katerimi lahko te izzive premostimo.
Avtor: Lea Mencigar
Obdobje po rojstvu otroka ne prinaša vedno samo prijetnih občutkov. Kar do 70 % vseh novopečenih mamic namreč doživi poporodno obdobje občutljivosti (ang. baby blues). Gre za kratkotrajno stanje, ki ne ovira vsakodnevnih dejavnosti in se kaže kot jok brez razloga, razdražljivost, nemir in tesnoba. Ti simptomi trajajo teden ali dva in običajno izzvenijo sami od sebe, brez zdravljenja. Ko pa ti simptomi trajajo dlje časa in postanejo intenzivnejši, začnemo govoriti o poporodni depresiji. V blogu se sprašujem, kateri dejavniki v kontekstu delovnega mesta in okolja so pomembni pri obvladovanju zdravstvenega stanja delavk s poporodno depresijo in kako lahko pri tem pomagajo kadrovniki.
Simptomi poporodne depresije se pri ženskah kažejo kot depresivno razpoloženje ali izguba zanimanja ali zadovoljstva v aktivnostih, v katerih so poprej uživale. Spijo lahko preveč ali premalo, so preveč stimulirane ali pa se odzivajo upočasnjeno. Prisotna je lahko še utrujenost ali izguba energije, zelo pogosta občutja ničvrednosti ali krivde, zmanjšana sposobnost razmišljanja ali koncentracije, ponavljajoče se misli na smrt ali samomor in nekateri drugi simptomi. Čeprav se s poporodno depresijo lahko sooča vsaka novopečena mati, se zaposlene ženske soočajo tudi z mnogimi stresnimi dejavniki, ki jih s seboj prinese vrnitev na delovno mesto (npr. urejanje varstva za otroke). Eden izmed glavnih izzivov je predvsem usklajevanje zahtev delovnega mesta in zahtev materinstva. Raziskave poročajo o določenih dejavnikih delovnega mesta, ki bi lahko mamam s poporodno depresijo dodatno pomagali usklajevati vlogi mame in delavke.
Kakšna je pri tem vloga kadrovnika?
Ker ženske, zlasti matere, predstavljajo velik del delovne sile, morajo biti strokovnjaki za razvoj človeških virov pripravljeni pomagati ženskam s simptomi poporodne depresije, ne le zaradi njihovega zdravja, temveč tudi zaradi vpliva na učinkovitost zaposlenih. Čeprav ne obstajajo natančni podatki za oceno neposrednih stroškov poporodne depresije, je depresija vzrok za pogostejši absentizem in pomanjkanje prezentizma. Potemtakem je lajšanje simptomov poporodne depresije v interesu celotne organizacije.
Trajanje porodniškega dopusta in duševno zdravje mater na delovnem mestu
Eden izmed glavnih značilnosti poporodne depresije je velika variabilnost začetka in trajanja simptomov. Nekatere raziskave poročajo, da bi naj simptomi trajali do štiri tedne po rojstvu, medtem ko druge poročajo o prisotnosti simptomov tudi do šest mesecev ali celo do enega leta po rojstvu otroka. Zaradi velike variabilnosti v trajanju simptomov je zelo pomembno, da imajo nove mame tudi dovolj časa za počitek in prilagajanje novim vlogam. Pri tem je eden izmed ključnih dejavnikov trajanje (plačanega) porodniškega dopusta. Raziskave namreč kažejo, da je odsotnost z dela pozitivno vplivala na materino vitalnost, če je ta imela več kot 12 tednov dopusta. Splošno zdravje mater pa bi se naj statistično pomembno poslabšalo, če so imele manj kot osem tednov plačanega porodniškega dopusta. Te študije nakazujejo, da je porodniški dopust, daljši od 12 tednov, koristen za duševno zdravje matere.
To predstavlja problem predvsem v državah, v katerih plačan porodniški dopust traja manj kot omenjeno časovno obdobje. Zaposlene mame v takšnih državah čutijo večji pritisk, da se (pre)hitro vrnejo na delovno mesto, čeprav morda stanje njihovega zdravja še ni optimalno. Vse to lahko podaljša simptomatiko poporodne depresije in ovira učinkovitost zaposlenih mam.
Hkrati pa je naloga kadrovnikov ta, da upoštevajo skladnost vlog zaposlenih žensk. Skladnost vlog se nanaša na željo ženske po tem, ali bi raje bila zaposlena ali ne, ter dejanska situacija v kateri je. Nekatere ženske bi bile rade zaposlene in opravljale delo, vendar menijo, da morajo izpolnjevati tradicionalno vlogo matere, ki “ostaja doma”. Ta razkorak med dejansko in želeno vlogo ima lahko negativen učinek na duševno zdravje mater. Literatura poroča, da ženske, ki si želijo biti zaposlene, oziroma se vrniti nazaj na delovno mesto po porodu, ampak so iz različnih razlogov primorane ostati doma, pogosteje poročajo o simptomih depresije. Kadrovniki morajo zato upoštevati, da spodbujanje daljših porodniških dopustov morda ne bo koristilo vsem mamam, saj študije kažejo, da imajo lahko daljši dopusti negativne učinke na ženske, ki si želijo delati.
Zahteve in lastnosti delovnega mesta ter duševno zdravje mater na delovnem mestu
Raziskovalci opozarjajo, da je prihod nazaj na delo za novo mamo težaven, zlasti če se vrača za polni delovni čas. Na podlagi teh ugotovitev bi lahko to težavo kadrovniki odpravili s tem, da nove mame povprašajo po njihovih potrebah, predvsem, če se te vračajo na delo za polni delovni čas. Vsaka mati bi morala imeti možnost, da izbere pot, ki ustreza njenim psihološkim potrebam in dobremu počutju.
Prav tako so bili intenzivnejši simptomi depresije pri mamah povezani z večjo skupno delovno obremenitvijo (delo v gospodinjstvu in delo na delovnem mestu), nižjo fleksibilnostjo dela in manjšo socialno podporo. Nasprotno pa bi naj bili avtonomija pri sestavi urnika in podpora sodelavcev pozitivno povezani z zaznanim nadzorom nad delom in družino. Pomembno je tudi upoštevati ugotovitev, da so intenzivnejši simptomi depresije, tako pri materah kot pri očetih, bili povezani z delom v večernih ali nočnih izmenah.
Kadrovniki se lahko obrnejo na sodelavce mladih mam in jih spodbudijo pri ustvarjanju podpornega delovnega okolja. To lahko vključuje čustveno podporo (npr. prejemanje spoštovanja, spodbude, sočutja, ljubezni) ali pa instrumentalno podporo (npr. pomoč pri nalogah, težavah na delovnem mestu). Prav tako bi bilo koristno, da kadrovniki med seboj povežejo vse nove mame, ki so se vrnile na delovno mesto, saj so lahko druga drugi vir opore, informacij in pomoči.
Kadrovniki morda težko razumejo, kaj točno je njihova naloga pri pomoči zaposlenim s simptomi poporodne depresije. Predvsem pomembne so naslednje naloge kadrovnikov:
- seznanjanje posameznikov na vodstvenih položajih o lastnostnih poporodne depresije,
- prepoznavanje simptomov in znakov poporodne depresije pri zaposlenih,
- zavedanje pomena negativnih učinkov poporodne depresije na zaposlene in organizacijo, ter
- izogibanje morebitni izgubi učinkovitosti zaposlenih.
O AVTORICI
Sem diplomirana psihologinja in študentka magistrskega študija psihologije na Univerzi v Ljubljani. V prostem času rada ustvarjam, sanjarim in uživam v naravi. Na akademskem področju me zanimajo raznolike teme in področja, predvsem pa klinično, pedagoško in kadrovsko področje.
LITERATURA
American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). https://doi.org/10.1176/appi.books.9780890425596
Dagher, R. K., McGovern, P. M., Alexander, B. H., Dowd, B. E., Ukestad, L. K. in McCaffrey, D. J. (2009). The psychosocial work environment and maternal postpartum depression. International Journal of Behavioral Medicine, 16, 339−346. https://doi.org/10.1007/s12529-008-9014-4
Dagher, R. K., McGovern, P. M., Dowd, B. E. in Lundberg, U. (2011). Postpartum depressive symptoms and the combined load of paid and unpaid work: A longitudinal analysis. International Archives of Occupational and Environmental Health, 84, 735−743. https://doi.org/10.1007/s00420-011-0626-7
Ledesma Ortega, C. C. (2015). An exploration of workplace interventions for women with postpartum depression symptoms [Doktorska disertacija]. ProQuest Information & Learning. https://digitalcommons.fiu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=3466&context=etd
PSIHOLOGIJA DELA 