Delo-družina / Etika / Lastnosti trga dela

Mlade mamice – zgolj mamice ali tudi zaposlene?

Pišeta: Simona Klančnik in Sanja Sever

V sodobni družbi in družini tradicionalno in znano zamenjujeta novo in moderno. Tako tudi ženske ne zavzemajo več samo tradicionalnega položaja »biti mati, žena in gospodinja«, ampak si želijo ustvariti tudi uspešno kariero ter enakovredno sodelovati pri svojem kariernem razvoju. Vendar pa je usklajevanje obeh področij lahko zahtevno in naporno, velikokrat pa vodi v porušeno ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Veselje nosečnic in mladih mamic zaradi naraščaja ima dandanes zato lahko pogosto nekoliko grenak priokus. Veselijo se novega družinskega člana, hkrati pa vedo, da bodo morale dati vse od sebe, če bodo želele obdržati službo. Nekoliko manj pa so veseli nekateri delodajalci, saj nosečnost potegne za sabo upravičeno odsotnost in s tem določeno število bolniških ur in porodniški dopust (Logar, 2010). Sama delovna uspešnost in učinkovitost mladih mamic pa je lahko pod vprašajem zaradi njihovih številnih psihofizičnih sprememb. Pa vendarle: Ali so lahko mlade mamice v nastajanju tarča diskriminacije pri zaposlovanju?

 

ss_3

Kaj pravi zakonska ureditev?

Po 183. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1 78/2013) delodajalec v času trajanja delovnega razmerja ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti. Ta isti zakon v svoji 2. točki 28. člena delodajalcem prepoveduje pridobivanje podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Naj omenimo še Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-UPB 1 2007), katerega eno od osnovnih načel določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, po obsegu ustrezni in primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

Prav tako delodajalec nosečnici ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi; enako velja za obdobje, ko doji otroka ali izrablja starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Kot zanimivost naj povemo, da se s 3.000 do 20.000 evri kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi) (Finc, 2013).

ss_4

Kljub navidezno dobro urejeni pravni podlagi pa se letno pojavi več kršitev na tem področju. Na lasti koži jo je občutila tudi mlada mamica Anja, ki je bila zaposlena v zasebnem podjetju za nedoločen čas in je zaupala naslednje (Finc, 2013):

»Ko sem si zaradi tvegane nosečnosti vzela bolniški dopust, je nadrejena zahtevala, da se vrnem na delovno mesto. Tega si nisem mogla privoščiti, ker sem bila šibkega zdravja in v nevarnosti, da izgubim otroka. Sodelavci so mi pozneje namignili, da me nameravajo odpustiti. Bila sem presenečena, saj sem bila z vodstvom ves čas porodniškega dopusta v stiku po telefonu in mi niso nikoli omenili, da razmišljajo o odpovedi sodelovanja. Sedem dni pred iztekom porodniškega dopusta sem poklicala v službo, da vprašam, kdaj začnem delati. Dogovorili smo se za sestanek. Najprej ustno in pozneje še pisno so mi povedali, da me zaradi poslovnih razlogov ne potrebujejo več.«

Če želite preveriti njeno zgodbo v celoti, jo lahko preberete na spletni strani časnika Delo.

Kot je razvidno iz zgornjega resničnega primera je delodajalec v Anjinem primeru med drugim kršil tudi 1. točko 184. člena (ZDR-1 78/2013), ki pravi, da v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo s podzakonskim aktom.

Tanja Podobnik Zec z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je zbrala več praktičnih nasvetov, kaj lahko stori mlada mamica v primeru, če izgubi službo.

Kaj pravijo raziskovalci?

Splošno javno mnenje privržencev tradicionalnega pogleda na družino je pojmovalo in še dandanes pojmuje zaposlene mamice kot sebične, nepremišljene osebe, ki s svojim zaposlitvenim statusom lahko ogrožajo vzgojo in zdravje otrok. Resnica pa kaže, da so mlade matere po večini izobražene ženske in želijo načrtovati lastno poklicno pot. Eden od možnih razlogov je tudi želja po izpolnitvi in dopolnitvi lastnega poslanstva, kjer biti mati v sodobnem svetu ni več dovolj (Poduval in Poduval, 2009). Wilson (2006) pravi, da ženske žonglirajo med zasebnim življenjem in delom ter slednje opravljajo predvsem tudi zaradi zagotavljanja večje finančne stabilnosti, neodvisnosti in morebitnih priboljškov, ki jih ugodno finančno življenje lahko prinese.

ss_5

Mlade mamice ob spremembi svoje življenjske vloge pri večini delodajalcev spremenijo svojo pomembnost, nemalokrat so celo tarča diskriminacije in prikritega mobinga. Heilman in Okimoto (2008) poročata o tipičnem spolnem stereotipu v skupini mladih mamic in mladih karieristk brez otrok, namreč prve so velikokrat ostale brez enakovrednih možnosti za vertikalno napredovanje navzgor.

Katera so primerna delovna mesta za mlade mamice?

Spletna stran revije Forbes je pred nekaj leti objavila seznam poklicev, ki so primerni za mlade mamice. Med njimi lahko najdete homeopatinjo, doulo, vzgojiteljico, tehnično asistentko za sonogram, krajinsko arhitekto, pa tudi oblikovalko notranje opreme. Predvsem pri tem poklicu je visok delež samozaposlitve oziroma delo v manjših podjetjih ali na podlagi pogodb, ki lahko omogočajo mamam fleksibilen delovni čas. Zaposlovanje oblikovalcev notranje opreme naj bi med letoma 2008 in 2018 porastlo za 19%. Tako bi mlada mama lahko rekla, da je “v roke vzela nadzor nad delovnikom, medtem ko ustvarja lepši svet” (Casserly, 2011).

Sodobne matere so pravzaprav večopravilni fenomen, celo vsakdanje superženske, ki s svojimi dvojnimi, celo trojnimi vlogami rušijo nekdaj postavljene temelje patriarhalno obarvanih delovnih okolij. Priporočljivo je, da se novodobne delovne organizacije zavedajo te morebitne konfliktnosti vlog in stremijo k obogatitvi tako zasebnega, kot tudi poklicnega življenja. Za na konec in razmislek izpostavimo še eno »zapoved« iz Zakona o delovnih razmerjih (182. člen, 78/2013), ki pravi, da mora delodajalec vsem delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti.

Viri in literatura

Casserly, M. (2011). The 10 Best Jobs For New Moms. Forbes. Sneto z naslova http://www.forbes.com/2011/03/03/new-mother-work-time-money-forbes-woman-leadership-career_slide.html

Finc, M. (2013). Mlada mamica: Zanimivo, bila sem edina, ki je ostala brez službe. Delo. Sneto z naslova http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/mlada-mamica-zanimivo-bila-sem-edina-ki-je-ostala-brez-sluzbe.html

Heilman, M.E. in Okimoto, T.G. (2008). Motherhood: A Potential Source of Bias in Employment Decisions. Journal of Applied Psychology, 93, 189–198.

Logar, P. (2010). Ali pri nas nosečnice in mlade mamice dobijo službo? Bibaleze.si. Sneto z naslova http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/mlada-mamica-zanimivo-bila-sem-edina-ki-je-ostala-brez-sluzbe.html

Poduval, J. in Poduval, M. (2009). Working Mothers: How Much Working, How Much Mothers, And Where Is The Womanhood? Mens Sana Monography, 7(1), 6-−79. doi: 10.4103/0973-1229.41799

Wilson, D. S. (2006). A New Look at the Affluent Worker: The Good Working Mother in Post-War Britain. Sneto z naslova http://tcbh.oxfordjournals.org/cgi/content/full/17/2/206

**Na naši spletni strani lahko pod rubriko Povezave najdete rubriko Zakonodaja s področja dela, ki vas bo vodila na uradno spletno stran Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tamkaj lahko pobliže spoznate zakonske predpise, ki so bili le bežno predstavljeni v tem prispevku.

 

Advertisements