Brez drame v generacijskem PING-PONGU

Se vam zdi, da mlajše generacije nočejo več delati, medtem ko starejše vztrajajo pri zastarelih pravilih? Medtem ko se milenijci pritožujejo nad delovno etiko generacije Z, ta mlajša generacija ne razume, zakaj bi delali le zato, da delajo. Ta generacijski ping-pong ni le zabaven besedni dvoboj, temveč odraz globljih razlik v vrednotah in pričakovanjih do dela. Kaj pravzaprav oblikuje te razlike in kako lahko premostimo medgeneracijski prepad?

Avtorici: Iza Černe in Suzana Gerner

Milenijec: “Vam mladim se sploh ne da delat”.
Z-jevec: “Ne, samo ne vid’mo smisla v delu, k nima smisla.”
Milenijec: “Vi mislite, da vam more bit vse na krožniku prinesen. Nihče pa ne bi nič več delu.”
Z-jevec: “Ni v tem fora. Ne bomo pa delal samo zato, da delamo.”
Milenijec: “Ja pol mi pa že enkrat povej, kako nej vas motiviramo.”
Z-jevec: “Pa kaj tok komplicirate. Nehite delat dramo, a je delo narjeno al ni? “

Vam je ta ‘generacijski ping-pong’ znan?

Verjetno smo ga že vsi imeli na družinskem kosilu ali s svojim nadobudnim najstnikom (digitalnim domorodcem). Še posebno zanimivi so dialogi na delovnem parketu, kjer so se stališča o delu in uspehu spet razdelila na dva tabora. Ena stran lahko vidi pomanjkanje delovne etike, druga nesmiselno vztrajanje pri pravilih, ki jih je čas že zdavnaj povozil.

Obdobje, v katerem odrastemo, nas zaznamuje bolj, kot si mislimo. Oblikuje naš pogled na delo, uspeh in lojalnost. Zato ni vprašanje, kdo ima prav in kdo narobe. Raziščimo zakaj razmišljamo tako različno in kako preseči rigidna prepričanja med generacijami.

Vsaka generacija odrašča v edinstvenih okoliščinah, ki oblikujejo njihov pogled na svet in delo (več o tem). Ena ključnih razlik je, da so milenijci do tehnološkega znanja prišli skozi učenje, medtem ko je generacija Z odrasla v digitalnem svetu. Milenijci so se dobivali pred pošto ali pred Prešenovim spomenikom, generacija Z pa se dobiva na digitalnih omrežjih.

Obdobje, v katerem odrastemo, nas zaznamuje bolj, kot si mislimo. Oblikuje naš pogled na delo, uspeh in lojalnost.

Razkrijmo pristop k delu obeh generacij

Odraščanje v različnih okoliščinah vpliva na naše potrebe, vrednote, pričakovanja in posledično odnos do dela. Večina generacije Z ima prepričanje, da milenijci rigidno poudarjajo prednosti tradicionalih standardov uspeha, kot so stabilnost zaposlitve, hierarhično karierno napredovanje in materialni uspeh. Današnji mladi pa so odraščali v času, ko je postalo očitno, da tradicionalni model “služba za vse življenje” ni več samoumeven in tudi ne trajnosten (več o tem v članku o generaciji Y). Opazovali so, kako so številni zaposleni, kljub letom predanosti podjetjem, ostali brez dela zaradi gospodarskih nihanj in prestrukturiranj.

Ali je generacija Z res lena, razvajena in nemogoča? Morda je le odraz spremenjenega družbenega konteksta in razvojno globalnih priložnosti.

Ali je generacija milenijcev res starokopitna in rigidna? Morda je le odraz ohranitve družbene kohezije in pomanjkanja družbene empatije.

Včasih je stabilna služba pomenila kredit, družbeni status in predvidljivo prihodnost. Danes se generacija Z sooča z naraščajočimi življenjskimi stroški in nedostopnimi nepremičninami. Njihovo vztrajanje pri transparentnosti in jasnih pogojih je pragmatičen odziv na ekonomsko realnost. Podatki kažejo, da večina aktivno išče priložnosti za dodatno izobraževanje in je pripravljena delati več, če vidi jasno povezavo med trudom in napredovanjem (podiramo mite o motivaciji generacije Z). Vprašanje torej ni v delovni etiki, temveč v spremenjenih okoliščinah, ki zahtevajo drugačne pristope k delu – tako od zaposlenih kot delodajalcev.

Enake potrebe, izražanje pa bistveno drugačno

Generaciji Y (milenijci) in Z sta si v marsičem podobni – obe cenita fleksibilnost, digitalno povezanost in željo po smiselnem delu. A medtem ko je generacija Y utirala pot novim načinom dela, generacija Z te spremembe že jemlje kot samoumevne. Njihova digitalna pismenost, sposobnost hitrega učenja in inovativno razmišljanje so ključne prednosti v sodobnem delovnem okolju. Prinašajo tudi svež pogled na ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter večjo ozaveščenost o pomenu duševnega zdravja.

Tako generacija Y kot Z sta zelo ozaveščeni o družbenih vprašanjih, vendar je ključno, da prepoznamo njihove načine izražanja. Prav tako sta obe generaciji močno povezani z digitalnim svetom. Milenijci so ga prvi začeli izkoriščati in postavili temelje za generacijo Z, ki pa je ta svet popolnoma ponotranjila. Milenijci so poskrbeli za ozaveščanje o številnih družbenih temah, Z-jevci pa so stopili še korak naprej in te teme postavili v središče pozornosti. Obe generaciji se lahko združita v objem okoljevarstvenih izzivov, enakosti in pravičnosti. Obe generaciji sta močno vključeni v proteste proti podnebnim spremembam in borbo za enake pravice LGBTQ+ skupnosti.

Vse te spremembe niso nujno le dobre ali slabe – so preprosto drugačne. Namesto obsojanja bi morali prepoznati, da se je spremenil sam koncept dela.

Mladi niso manj delovni – njihov pristop k delu je prilagojen času, v katerem živimo, in izzivom, ki jih ta čas prinaša. Milenijci niso starokopitni – njihov pristop k delu je temelj za generacijo Z, da lahko razvije svoj polni potencial.

Kaj lahko vsaka generacija naredi za večje medsebojno razumevanje?

Vsak teden oblikuje en medgeneracijski dialog v katerem je radovedna in raziskuje svojega sogovornika.

Zakaj je ta korak potreben? Ko razumemo razlike, se jim ne upiramo in jih zlahka uporabimo za večje povezovanje.

Kako točno se boš pa ti lotil tega koraka?

O avtoricah:

Sem Iza Černe, magistra kognitivne nevropsihologije in HR asistentka v ekipi HRM One. Študirala sem na Nizozemskem, nato pa sem se vrnila v Slovenijo, kjer se sedaj ukvarjam s psihologijo dela. Vedno me je zanimalo, zakaj ljudje sprejemamo določene odločitve in kako delujemo v različnih okoljih, zato lahko ure in ure opazujem interakcije okoli sebe. Če ne analiziram vedenja, najverjetneje športam ali poučujem angleščino. Psihologijo sem izbrala, ker so mi ljudje preprosto preveč zanimivi, da bi jih ignorirala.

Sem Suzana Gerner, psihologinja, performance coachinja in trenerka interpersonalne komunikacije v ekipi HRM One. Udejstvovala sem se na različnih komunikacijskih področjih v gospodarskih in negospodarskih panogah. S svojo široko strokovno podlago in dolgoletnimi izkušnjami pomagam posameznikom in organizacijam pri izboljšanju komunikacijskih veščin, obvladovanju čustev in razumevanju dinamičnih vzorcev v medosebnih interakcijah. K psihologiji me je pritegnila prav neustavljiva radovednost do človeškega uma in vedenja.

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.