Dvojina. Beseda, ki ni nikoli osamljena in daje slovenskemu jeziku cel kup nians pri izražanju medosebnih odnosov. Mama-sin, oče-hči, sorojenca, partnerja, prijatelja, sodelavca. Kaj pa oboje hkrati? Ko pomislimo na besedo podjetje, si pogosto predstavljamo stolpnice, moderne pisarne, šelestenje papirjev in gore napol popitih skodelic kave, naloženih na kupe dokumentov. Kako hitro pridejo v naše misli ljudje?

---

Avtorica: Zoja Lovšin

Smo družabna bitja. Potreba po pripadnosti in povezanosti je zakoreninjena globoko v naši naravi. Spomnimo se hierarhije potreb po Maslowu, kjer zaseda 3. mesto pomembnosti. A ko gre za delo, pogosto pozabimo, kako pomembni so odnosi, ki jih tam gradimo.

Razlika v izvoru, bližina v praksi

Če v slovar slovenskega knjižnega jezika vpišete besedo prijatelj, ta izvira iz slovanskega korena prijati, kar pomeni “biti v dobrih odnosih” ali “biti naklonjen”. Izvor besede sodelavec je drugačen, izvira iz besede “dělo”, kar pomeni “dejanje, opravilo”, neko aktivnost, ki zahteva napor ali trud. Če geslo beremo naprej,  je prijatelj nekdo, “s komer smo blizu in s katerim smo v dobrih odnosih”, sledi pa opis “kdor s kom dobro sodeluje, zlasti v gospodarstvu”. Sta si pojma sodelavec in prijatelj potemtakem povsem tuja? Mar niso tudi odnosi velik napor in trud? Aktivnost?

Osamljen vsak četrti zaposleni

Mlada raziskovalca sta z lanskoletno študijo na slovenskem vzorcu ugotovila, da o delovni osamljenosti poroča 24 % zaposlenih, kar je vsak četrti zaposleni v nekem kolektivu. In čeprav mnogi menijo, da gre zgolj za stransko posledico napornega dela, jo je potrebno obravnavati kot resen družbeni in psihološki problem. Povezuje se z negativnimi učinki na duševno zdravje, vključno z depresijo, anksioznostjo in stresom, pomanjkanje socialne podpore v delovnem okolju pa vpliva tudi na organizacijo kot celoto. Osamljeni zaposleni se pogosteje odločijo za menjavo delovnega mesta, kar lahko vodi v povišano fluktuacijo in dodatne stroške z zaposlovanjem novih kadrov ter izgubo talentov. Tako neposredno ogroža učinkovitost in uspešnost organizacije, kar poudarja potrebo po ukrepih za izboljšanje povezanosti in socialne podpore na delovnem mestu. Po prijateljih.

Kaj pomeni kultura podjetja?

Ker letos obiskujem drugo stopnjo študija, mi bolj prilagodljiv urnik dopušča več študentskega dela. Tako s sodelavci preživim mnogo več časa. In čeprav je podjetje, v katerem delam, primarno usmerjeno v iskanje tehnoloških rešitev, tam širim tudi svoja psihološka obzorja. Tako sem prvič spoznala termin interna kultura podjetja, ki je v pisarni velikokrat poudarjena. Gre za skupek vrednot, prepričanj, norm, običajev in vedenj, ki oblikujejo delovno okolje v podjetju. Odgovornost, znanje, ambicioznost in dobri rezultati so le en del. Je način, kako podjetje deluje, kako zaposleni komunicirajo, sodelujejo in kako se odzivajo na izzive ter priložnosti. Kako jo zaposleni doživljajo in živijo. Kako se z njo identificirajo in kako povezani so.

Mlada raziskovalca sta z lanskoletno študijo na slovenskem vzorcu ugotovila, da o delovni osamljenosti poroča 24 % zaposlenih, kar je vsak četrti zaposleni v nekem kolektivu.

Podjetja, ki se ponašajo z močno interno kulturo, pogosto ne samo da postavljajo vrednote na papir, ampak jih tudi dejansko živijo vsak dan. Zaposleni se počutijo motivirani, ko vidijo, da podjetje dosledno uresničuje svoje vrednote v praksi, kako komunicira svoje cilje ter reagira v težkih trenutkih. Da niso le številke v bilanci stanja, ampak nek del družine. Prijatelji.

Skupaj v vsakdanjosti

Administrativno delo, prelaganje fasciklov in urejanje arhivov mi je omogočilo varno gledišče, da sem lahko brez pritiska iz vseh zornih kotov videla, kaj to pomeni v praksi. Skupno smučanje na Voglu, kosila in zajtrki v pisarni, metanje na koš med odmori so samo nekatere izmed stvari, ki krepijo vezi med sodelavci. Tu je še interna komunikacija s personaliziranim IT programom, team buildingi, skupinske kulturne predstave in nogometne tekme. Delavnice, seminarji in raznovrstni jezikovni tečaji. Povezovalnice ob kosilu, kjer po principu zmenkov na slepo poješ dober obrok, zraven pa še spoznaš novo plat svojega sodelavca, ki ti je naključno izbran.

Zaupanje na delovnem mestu

V podjetju sem prvič slišala tudi za delavskega zaupnika. Po definiciji ZVZD-1 ima delavski zaupnik položaj in vlogo sveta delavcev. V Sloveniji poznamo tri oblike delavskih zaupnikov, ki sodelujejo pri upravljanju podjetja, njihova glavna naloga pa je predlaganje in izvrševanje ukrepov za zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu. Kaj pa druge, osebne stiske? Komu lahko zaupamo o njih? Ali v delovnem okolju lahko najdemo uteho? Zato je nujno, da imamo na delovnem mestu tudi prijatelje. Da si izpovemo najrazličnejše stiske, od prevelike količine dela, natrpanih urnikov, gneče v jutranjem prometu, do neposlušnih otrok, strtih src, odvisnostih od sladkorja ali težav z nespečnostjo. 

Temelj dolgoročnega uspeha

Na žalost pa je to le primer dobre prakse in prej izjema kot pravilo. Čeprav skrita v ozadju vsakodnevnega poslovanja, kultura podjetja igra ključno vlogo pri ustvarjanju delovnega okolja, kjer zaposleni ne le opravljajo svoje naloge, ampak tudi ustvarjajo, osebno in poklicno rastejo ter se čutijo povezane. Kjer se čutijo prijatelje. Šele z močno kulturo sodelovanja in medsebojnega spoštovanja se podjetje lahko pripravi na dolgoročni uspeh, kjer velja poudariti, da kultura ni nekaj, kar se ustvari čez noč, temveč proces, ki zahteva čas, trud in predanost.

Kot pravi naš direktor, živimo v svetu, ki ustvari več, kot potrebuje. Delo ni zgolj boj za preživetje. Pomembni so ljudje, njihova rast, šele potem pride na vrsto produktivnost, strategija in dobiček. Kaj je vrednost brez vrednot, kaj je posel brez ljudi? Jaz pa dodajam, kaj smo ljudje brez drug drugega?

---

Dodatno branje

• Erdil, O. in Ertosun, Ö. G. (2011). The relationship between social climate and loneliness in the workplace and effects on employee well-being. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 24, 505 525. https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2011.09.091 
• Ertosun, Ö. G. in Erdil, O. (2012). The effects of loneliness on employees’ commitment and intention to leave. Procedia – Social and Behavioral Sciences, 41, 469. https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2012.04.057  
• Mavrin, A. in Podlinšek, M. (2024). Nihče me ne vidi – razumevanje in premagovanje občutkov osamljenosti na delovnem mestu. V E. Boštjančič (ur.), Dobro počutje na delovnem mestu (str. 321–341). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
• Mavrin, A. (n.d.). Ukrepi proti osamljenosti zaposlenih na delovnem mestu. HR&M. https://www.hrm-revija.si/ukrepi-proti-osamljenosti-zaposlenih-na-delovnem-mestu
• Ozcelik, H. in Barsade, S. G. (2018). No employee an island: Workplace loneliness and job performance. Academy of Management Journal, 61(6), 2343–2366. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.5465/amj.2015.1066 
• Republika Slovenija. (2023). Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Uradni list RS, št. 43/11 in 44/13. https://www.uradni-list.si/
• Schein, E. H. (2016). Organizational Culture and Leadership, 5th Edition. San Francisco: Wiley.
• Wright, S. L. (2015). Coping with loneliness at work. V A. Sha’ked in A. Rokach (ur.), Addressing loneliness: Coping, prevention and clinical interventions (str. 123–134). Taylor & Francis Group

---

---

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.