Vsem so dobro poznani marketinški triki, ki nas, prek nastavljanja naše najljubše čokolade tik ob blagajni, pogosto premamijo, da v svoj nakup dodamo še stvar ali dve. Pa se zavedamo, da nas tovrstni namigi spremljajo na vsakem koraku – od zdravstvenih domov do delovnega okolja. V kakšne odločitve nas spodbujajo? So te dobre za nas, ali za tistega, ki želi prodati več »čokolade«?

---

Avtorica: Tia Deželak

Namig

Namig (angl. nudge) je metoda usmerjanja vsakega izmed nas pri sprejemanju odločitev. Metoda deluje, ker ljudje ne delujemo tako racionalno, kot bi si želeli. Pogosto vidimo stvari po svoje, ne prepoznamo cele slike, smo pristranski in na naše odločitve vplivajo zunanji dejavniki, ki se jih ne zavedamo. Kako to deluje v praksi? Metoda deluje tako, da izbiro, ki deluje v našo dobrobit naredi lažjo, bolj dostopno, da jo lahko izvedemo z manj napora. Še vedno pa nam pusti prosto pot pri izbiri odločitve – v nič nismo prisiljeni. Primer namiga so dvignjeni prehodi za pešce, ki voznike usmerijo, da avtomatično zmanjšajo hitrost, brez da bi se za to odločili zavestno – z mislijo na varnost pešca.

Primeri uporabe namigov

Metoda je zelo razširjena v marketingu, kjer nas trgovci dodatno spodbujajo k nakupu njihovih izdelkov, brez da bi se mi tega aktivno zavedali. Na vsakem koraku lahko srečamo sladkarije ob blagajni, zapisovanje cen kot 29,99€ namesto 30€ itd. Primer namiga je tudi vnaprej označena izbira za dovoljenje piškotkov na spletnih straneh, ko je potrebnega več truda, da nastavitve spremeniš, kot da jih preprosto sprejmeš.  Pa veš, da se podobno dogaja tudi na drugih področjih našega življenja?

Namige gledaš tudi vsakič, ko sediš v čakalnici pred ambulanto svojega (zobo)zdravnika in tvojo pozornost pritegnejo plakati (kot tale od NIJZ), ki spodbujajo k zdravemu življenjskemu slogu, sodelovanju v preventivnih akcijah itd. Še en izrazito pozitiven primer namigov je projekt »Green nudge«. Šlo je za projekt Univerze v Ljubljani, kjer so strokovnjaki in študentje različnih področij iskali ideje, kako bi nas z namigi usmerili v bolj trajnostno delovanje in varovanje okolja. Projekt si lahko ogledaš tukaj. Na tej povezavi pa si lahko pogledaš tudi, kako se lahko v delovnem okolju spodbuja zaposlene k bolj okolju prijaznemu vedenju.

Nikakor ne oporekam, da je uporaba namigov za spodbujanje ljudi k skrbi za svoje zdravje in trajnostnemu vedenju, pozitivna stvar. Menim pa, da je potreben tehten etičen premislek ob uporabi te metode za razvoj kariere zaposlenih, pri spodbujanju produktivnosti na delovnem mestu. Eden izmed takšnih primerov je uvajanje tihih ur v organizacijah, v katerih je, za namene večje produktivnosti, močno odsvetovana kakršnakoli »distrakcija« v obliki stikov in pogovora z drugimi sodelavci.

Potreben je tehten etični premislek ob uporabi namigov za razvoj kariere zaposlenih, pri spodbujanju produktivnosti na delovnem mestu.

Neoliberalistična družba

Ker veliko raziskav kaže na visoko učinkovitost namigov pri spodbujanju želenega vedenja, se na površju zdi popolno, da lahko ljudi z manj napora, spodbujamo v večjo produktivnost, delovno uspešnost – vsi si namreč želimo biti uspešni ali ne?

Danes živimo v družbi, ki jo lahko opišemo kot neoliberalistično. Gre za družbo, ki je tesno povezana z željo po čim večjem zaslužku in uspehu vsakega posameznika. V ospredje postavlja predvsem zaslužek, ne pa dobrega počutja posameznika. Veliko značilnosti našega vsakdanjega življenja lahko povežemo z neoliberalistično usmeritvijo družbe: da si želimo biti produktivni; da visoko cenimo posameznike, ki vstanejo ob petih zjutraj in delujejo kot da ima njihov dan 25 ur; da nase gledamo kot na “set sredstev, sposobnosti in pridobitev”; da imamo občutek, da moramo nenehno vlagati vase, da lahko tekmujemo z ostalimi pri iskanju dela; da imamo občutek, da lahko npr. na socialnih omrežjih uspe vsak in smo si za svoj neuspeh krivi sami; da se konstantno primerjamo z drugimi, z njimi tekmujemo in počutimo slabo o samem sebi, ko nekdo uspeva bolj kot mi. (Če te zanima še več o neoliberalizmu in njegovi posledicah si oglej ta članek.)

Problem

Če nas že delovanje celotne družbe slepo usmerja v večjo produktivnost, učinkovitost, ni vloga psihologije ravno v tem, da na prvo mesto postavi nas – človeka? Ne, da ustvarja še bolj produktivnega zaposlenega za večji zaslužek podjetja ampak, da poskrbi za našo dobrobit. Sploh znotraj sistema, ki nam povzroča vse več stresa, izgorelosti, deloholizma, duševnih težav in vse manj časa za odnose z bližnjimi itd. Vloga psihologije bi morala biti ustvarjanje namigov v delovnih okoljih, ki spodbujajo trenuten predih od pritiskov neoliberalizma v učinkovitost, nenehen trud in delo. Namigov, ki nas usmerijo, da lažje sprejmemo odločitve, s katerimi poskrbimo zase. Namigov, ki podpirajo ostala področja našega življenja, ki so v neoliberalistični družbi zanemarjena. Namigov, ki nas ne vodijo v to, da kupimo še tisto dodatno »čokoladico neoliberalizma«; temveč nam pomagajo vlagati v svoje zdravje, v medosebne odnose, v psihološko dobro počutje.

Posebno »opozorilo« gre torej vsem nam, ki bomo enkrat psihologi, kadrovniki, delodajalci… Mi smo tisti, ki namige uvajamo v življenja vseh nas. Na nas je tehten razmislek, v kakšne odločitve nas spodbujajo, za koga so te dobre. Kot psihologi naj stremimo, k temu, da bodo te vedno najprej v dobro človeka. Vprašanje “Kako lahko to zagotovimo, če tudi sami delujemo znotraj družbe z neoliberalističnimi ideali?” pa verjetno ni takšno, na katerega bi poznali enostaven odgovor.

Kot psihologi naj stremimo, k temu, da bodo odločitve, v katere nas spodbujajo namigi, vedno najprej v dobro človeka.

---

Literatura

---

O avtorici: Sem Tia Deželak in sem študentka magistrskega študija psihologije. Poleg razumevanja ljudi me je od vedno veselil tudi šport, živali, potovanja in branje. Znotraj psihologije sem se zaenkrat največ ukvarjala s področjem pedagoške psihologije in raziskovanjem. Ostala področja si želim bolj praktično spoznati v prihodnosti in ugotoviti, kje je moje mesto za delo v dobrobit človeka. Morda sem do zdaj, ko bereš moj blog do tega že prišla.😊

---

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.

Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).