psihologijadela Blog,duševno zdravje,izčrpanost,motivacija,Prostovoljstvo,Psihologija dela,računalniške veščine,Stres in izgorelost

Hekaton – še ena past neoliberalizma

Hekatoni so predstavljeni kot odprti prostori za inovacije – priložnost, da kreativni posamezniki v le nekaj dneh razvijejo najboljše rešitve. Prostovoljno, ob vikendih, v duhu tekmovanja. Sliši se idealno, kajne? A kdo si lahko privošči tovrstno »prostovoljnost«? In ali tekmovanje res spodbuja inovacije bolje kot sodelovanje? Ko sem si zastavila ta vprašanja, sem ugotovila: hekaton ni le dogodek – je še ena past neoliberalizma.

Avtorica: Vita Kobetič

Neoliberalizem: ideologija, ki nas vsak dan žene k delu

Neoliberalizem je ideologija, ki povzdiguje prosti trg, tekmovalnost, uspeh in individualno odgovornost kot ključne vrednote družbe. Kot vsaka ideologija na nas deluje nezavedno in nas nenehno spodbuja, da delamo več, tekmujemo s konkurenco ter ustvarjamo dobiček. Pri tem pa predpostavlja, da imamo vsi enake priložnosti »zmagati«, če se le dovolj potrudimo.

Hekatoni kot organizirani dogodki, kjer se združijo različni posamezniki z namenom reševanja določenega problema, iskanja inovativnih rešitev ali ustvarjanja novih produktov, so popoln odraz neoliberalističnega sistema – glorificirajo hiperproduktivnost, tekmovanje in idejo, da je uspeh odvisen zgolj od posameznikove volje. Toda ali je res tako? Pa poglejmo…

Hiperproduktivnost

Zdi se, da hekatoni temeljijo na predpostavki, da se najvišja produktivnost doseže v ekstremnih pogojih – s časovno omejitvijo, hudo konkurenco ter denarnim dobičkom za zmagovalce. Pa je to res najboljši način za inovacije? Menim, da ne. V resnici delo pod časovnim pritiskom vodi v hitre, nepreverjene rešitve, ki pogosto niso izvedljive izven hekatona. Vprašljiva pa ni le kvaliteta inovacij, ampak tudi počutje udeležencev hekatona. Ameriške raziskave kažejo, da so ti zaradi časovnega pritiska in želje po zmagi pod velikim stresom, ki vodi v nezdravo tekmovalnost, manj spanca in utrujenost. Utrujenost in pomanjkanje spanca sta odraz nezdrave produktivnosti, ki nas žene, da delamo dokler le lahko, da bi osvojili cilj. Pri tem si ne vzamemo ustreznih odmorov, počitka, kar pa negativno vpliva tako na kočni izdelek kot tudi na naše počutje. Tekmovalnost pa sicer udeležence res spodbudi, da se potrudijo po svojih najboljših močeh, vendar je vprašljivo pričakovati, da se bodo v takšnem okolju izoblikovale trajne in inovativne ideje.

Tekmovalnost

Tekmovanje namreč poviša stres in s tem zoži naš miselni okvir. To zoženje pa vodi v manj oddaljenih asociacij in prostega razmišljanja ter posledično manj kreativnih idej, ki so potrebne za reševanje raznovrstnih problemov. S tekmovalno usmerjenostjo hekaton udeležence spodbuja, da namesto da bi delili znanje in skušali sodelovati, delajo ločeno, v manjših skupinah in svojega znanja ne delijo z drugimi, saj bi to zmanjšalo njihove možnosti za zmago. To je v popolnem nasprotju z logiko znanstvenega in tehnološkega napredka, ki temelji na odprtosti, izmenjavi idej in sodelovanju. Ob tem pa je v nasprotju tudi z enim izmed ciljev hekatona, ki naj bi bil »priložnost za druženje in povezovanje«. Predstavljajte si, da ste na tekmovanju – je res vaša prva motivacija »povezati se«? Morda za nekatere je, za veliko večino pa je verjetno motiv »zmagati«, kar lahko močno zavira možnost za druženje, povezovanje ter posledično deljenje znanja med vsemi prisotnimi.

Uspeh je odvisen le od posameznikove volje

Kdo pa so vsi prisotni? Odgovor na to bi bil: kdorkoli si želi priti, saj so vsi dobrodošli. Tako se hekatoni predstavljajo kot odprti za vse, a v resnici so dostopni predvsem tistim, ki si lahko privoščijo čas in energijo za tovrstno »prostovoljno« delo. Vikend dogodki so za mnoge neizvedljivi – kaj pa tisti, ki skrbijo za otroke, delajo več služb ali nimajo finančne varnosti, da bi si lahko privoščili neplačano delo? Z organiziranjem dogodkov na način, ki omogoča udeležbo le v prostem času sistemsko zmanjšujemo možnosti vključevanja že tako marginaliziranih skupin – žensk (z otroci), manjšinskih skupnosti, posameznikov z nižjim socialno-ekonomskim statusom. S tem ponovno delujemo v skladu z neoliberalizmom, ki rad poudarja iluzijo, da je uspeh odvisen le od posameznikove volje, trdega dela. A realnost je drugačna: sistemske ovire določajo, kdo lahko dejansko sodeluje/uspe in kdo ne.

Hekaton je zgolj en odraz tega sistema, a vseeno se mi zdi en preveč.

Ne pravim, da so hekatoni sami po sebi slabi. Lahko so priložnost za učenje, mreženje in eksperimentiranje. A ne smemo spregledati, kako se v njih odraža neoliberalna ideologija – tekmovanje namesto sodelovanja, pritisk namesto trajnostnega razvoja, in iluzija enakih možnosti tam, kjer jih dejansko ni. Hekaton je zgolj en odraz tega sistema, a vseeno se mi zdi en preveč. Njegova zasnova ne vodi do najboljših izidov – trajnih in uporabnih rešitev. Hkrati pa poglablja negativne posledice neoliberalizma, kot so stres, deloholizem, izgorelost, pomanjkanje prostega časa ter neenakost priložnosti, ki so že zdaj preveč prisotne.

Zato na tej točki pozivam vse psihologe k razmisleku: ali res želimo s svojim delom prispevati k utrjevanju takšne ideologije? Neoliberalizem oblikuje vse vidike našega življenja – delo, prosti čas in način življenja. Ali naj zaznamuje tudi dogodke, katerih namen bi moral biti povezovanje, sodelovanje in iskanje inovativnih rešitev? Menim, da ne. Bolje bi bilo premisliti, kako lahko spodbujamo sodelovanje, odprtost in dostopnost – brez nepotrebnega pritiska in izključevanja.

Dodatno branje

Sem Vita Kobetič, študentka magistrskega študija psihologije na Univerzi v Ljubljani. Navdušena sem nad raziskovanjem človeške psihe, svoj prosti čas pa najraje preživljam ob knjigah, podcastih in na odbojki. Vedno sem si želela pomagati ljudem in srčno upam, da bom skozi svojo strokovno pot to tudi dosegla. Trenutno me s tem namenom najbolj zanima svetovanje, veselim pa se tudi raziskovanja ter dela na drugih področjih.

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.