Kolikokrat smo kljub slabemu počutju odšli v službo, ker se nam je zdelo, da »tako pač moramo«?
Avtorji: Taja Pavlin, Ajra Poljak, Jure Manfreda
V sodobnih delovnih okoljih je ena manj naslovljenih, a pogosto najbolj škodljivih težav prav zdravstveni prezentizem – prisotnost na delu kljub bolezni. Čeprav se lahko zdi kot izraz predanosti, pa raziskave kažejo, da ima za zaposlene in organizacije dolgoročno precej negativne posledice. Ste vedeli, da ima velikokrat hujše posledice kot absenitzem? Zaposleni so sicer fizično prisotni in opravljajo naloge, a zmanjšana učinkovitost, večja možnost napak ter počasnejše okrevanje prinašajo skrite stroške. In zakaj do prezentizma sploh prihaja? Pogosto zaradi delovne obremenitve, občutka negotovosti ali kulture, ki nagrajuje zgolj prisotnost, naj si bo to fizično na delovnem mestu ali od doma. Po pandemiji so se oblike prezentizma namreč še dodatno spremenile: poleg “fizičnega” se vedno pogosteje pojavlja t. i. skriti prezentizem, ko zaposleni ostajajo dosegljivi od doma tudi v času bolezni. Navzven je še manj viden, posledice pa so enako resne.
Tak pristop se lahko hitro obrne proti organizaciji: prezentizem spodkopava produktivnost in povečuje tveganje za zdaj že vsem znano izgorelost. V novem videoposnetku študenti predstavijo, zakaj je zdravstveni prezentizem pomembno prepoznati in nasloviti.
V pomoč vam je lahko tudi nabor vprašalnikov za merjenje (zdravstvenega) prezentizma.
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
PSIHOLOGIJA DELA 