Delo ali družina? Kako lahko kadrovnik poskrbi, da ni treba izbirati!

Ste se kot starš že kdaj počutili, da se trudite vzdrževati ravnovesje med uspešno kariero in družinskim življenjem, pa vedno nekaj trpi? Vse hitrejši življenjski tempo in številne obveznosti tako doma kot v službi marsikaterega zaposlenega starša pripeljejo do preobremenjenosti in izgorelosti. Bistveno vlogo pri rešitvi pa ima lahko že sam kadrovnik, ki predstavlja ključ do boljših pogojev za usklajevanje dela in družine. Kaj torej lahko naredi kadrovnik, da zaposlenim staršem olajša usklajevanje kariere in družinskega življenja ter izboljša njihovo zadovoljstvo na obeh področjih?

Avtorica: Vita Črnila

Kadrovnik kot ključni člen pri podpori zaposlenim staršem

Dandanes pogosto slišimo, da je starševstvo najtežja služba v življenju. Poleg vzgoje otrok, za katerega starši porabijo veliko energije in “živcev”, večina teh vsak dan hodi tudi v službo, kjer se od njih prav tako pričakuje, da dajo od sebe 100 %. Kadrovniki imajo tu ključno vlogo, saj lahko ustvarijo delovno okolje, ki omogoča usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti zaposlenih staršev. Tu je pomembno, da poudarim, da njihova naloga ni le uvajanje prilagodljivih delovnih pogojev, ampak tudi prepoznavanje potreb zaposlenih in iskanje rešitev za njih. Z vključitvijo družinam prijaznih politik kadrovniki zaposlenim staršem omogočajo, da uspešno usklajujejo obveznosti na obeh področjih. Prispevajo pa tudi k temu, da se to zgodi brez negativnih vplivov na produktivnost ali dobrobit zaposlenih staršev.

“Kadrovniki imajo tu ključno vlogo, saj lahko ustvarijo delovno okolje, ki omogoča usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti zaposlenih staršev.”

Ukrepi za lažje usklajevanje dela in družine

Iskanje ravnovesja med delom in družino ni enostavno, zato je pohvalno, da so nekateri kadrovniki v slovenskih delovnih organizacijah že uvedli ukrepe, ki zaposlenim staršem olajšajo vsakdan. Eden ključnih, ki jih kadrovniki v nekaterih delovnih organizacijah uporabljajo, je fleksibilni delovni čas. Ta rešitev se mi zdi smiselna, saj staršem omogoča prilagoditev delovnega časa glede na potrebe družine. Menim, da bi lahko bila ta praksa še bolj razširjena, saj prinaša koristi tako zaposlenim kot delodajalcem.

Med raziskovanjem možnosti fleksibilnega dela sem naletela na certifikat “Družini prijazno podjetje”, ki ga ima v Sloveniji 300 podjetij. To število morda deluje majhno glede na vsa slovenska podjetja (približno 250.000), a teh 300 podjetij zaposluje kar 120000 delavcev. Vsako novo podjetje, ki se odloči za sprejetje teh ukrepov, predstavlja korak v pravo smer.

Poleg fleksibilnega delovnega časa se mi zdi pomembno tudi delo od doma. To prakso zagovarjam, saj veliko zaposlenih staršev poroča o zgodbah, da jim je ta možnost omogočila ohranitev službe v času bolezni otroka ali drugih izzivov družine. Poleg tega pa sem mnenja, da delo od doma staršem zmanjša stres in prihrani čas, še posebej, če imajo daljšo pot do službe.

Ostale odlične rešitve, ki jih kadrovniki v delovnih organizacijah še lahko uvedejo, so tudi štipendije za otroke zaposlenih, razna psihološka svetovanja in pomoč za starše, organizirano počitniško varstvo, možnost, da starši v nujnih primerih otroka pripeljejo s seboj na delo in možnost izobraževanja zaposlenih staršev preko spletnega seminarja. Delovne organizacije s certifikatom “Družini prijazno podjetje” te ukrepe že uporabljajo.

Korist za zaposlene in delovne organizacije

Vse te prilagoditve oziroma ukrepi so ključni za večjo učinkovitost, produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih staršev, vendar menim, da ti ne koristijo samo zaposlenim, ampak tudi delovnim organizacijam. Z upoštevanjem zgoraj naštetih ukrepov lahko kadrovnik delovnim organizacijam pomaga pri privabljanju in zadrževanju talentiranega kadra, predanosti zaposlenih organizaciji, večji privlačnosti na trgu in ugledu. Če bi sama postala starš in bi se želela zaposliti, bi mi bilo pomembno najti delovno organizacijo z družini prijaznimi politikami, saj bi mi bilo bistveno, da delodajalec razume moje potrebe izven delovnega okolja.

Izziv usklajevanja družine in dela v poklicih s fizično prisotnostjo

Po vsem raziskovanju o tej temi se mi je pojavila misel, da so verjetno vsi ti ukrepi lažje izvedljivi pri delovnih organizacijah, kjer prevladujejo pisarniške službe. Vendar kaj pa poklici, kot so zdravniki, delavci v proizvodnjah ali gradbeniki? To so poklici, kjer delo na daljavo ni možno ali pa je neprimerno, da otrok v nujnem primeru za krajši čas pride s staršem v delovno okolje. Narava dela pri takšnih poklicih namreč zahteva fizično prisotnost in posledično so prilagoditve težje izvedljive. Kako pa lahko kadrovniki pomagajo takim zaposlenim staršem? Kljub temu da klasične prilagoditve in ukrepi niso izvedljivi, se mi zdi pomembno, da se najde rešitev tudi za te poklice. Razmišljala sem, da bi jim morda kadrovniki lahko pomagali s tem, da bi zaposlenim staršem nudili dostop do varstva ali pa več dodatnih dni za nujne družinske primere ali posebnih prilagoditev delovnega časa, kot je skrajšan čas za tiste z mladimi družinami.

Ali obstajajo še boljše alternativne rešitve, ki bi tem zaposlenim omogočile lažje usklajevanje družine in dela brez vpliva na potek dela? Za več informacij o temi lahko preberete intervju s Tanjo Pristovnik, specialistko klinične psihologije na temo Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja.

O avtorici: Sem diplomirana psihologinja in študentka magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in menim, da me odlikujejo moja komunikativnost, ustvarjalnost in organiziranost. V prostem času se rada ukvarjam s športom, na področju mojega študija pa me zanimajo kadrovska, klinična in športna psihologija.

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.