Likovna in glasbena terapija, čeprav tradicionalno zasidrani v kliničnem kontekstu, se v zadnji letih vse pogosteje uporabljata tudi kot orodji organizacijskega razvoja. Delujeta kot most med notranjimi psihološkimi procesi posameznika in skupinsko dinamiko ter zaposlenim omogočata, da svoje izkušnje izrazijo na načine, ki presegajo meje verbalne komunikacije.
Avtorica: Eva Novak
Ustvarjalno izražanje je naraven človeški proces. Znanstvene raziskave kažejo, da lahko umetnost, ne glede na obliko, zmanjšuje stres, spodbuja občutek povezanosti ter pozitivno vpliva na razpoloženje in duševno zdravje (Stuckey in Nobel, 2010). Skozi risanje, slikanje, modeliranje ali glasbeno ustvarjanje se aktivirajo sistemi, ki uravnavajo čustva, krepijo občutek nadzora ter omogočajo varno raziskovanje notranjih doživljanj. Poleg tega ustvarjalni procesi pogosto razkrivajo vidike timske dinamike, ki jih udeleženci sami na verbalni ravni ne bi izpostavili, s čimer se odpira prostor za refleksijo, povezovanje in iskanje novih načinov sodelovanja.
Kljub temu da sta likovna in glasbena terapija v organizacijskem kontekstu pogosto predstavljeni kot »mehkejši« ali celo sprostitveni dejavnosti, raziskave in izkušnje potrjujejo, da lahko obe metodi v rokah strokovno usposobljenih izvajalcev podpreta psihološko varnost, izboljšata komunikacijo ter prispevata k boljšemu razumevanju timskih procesov (Boštjančič, 2024; Huet in Holttum, 2016).
Kdaj lahko metodo uporabimo?
Izražanje skozi likovno in glasbeno umetnost se v delovnem kontekstu uporablja predvsem kot pristop za razvoj kadrov, krepitev timske dinamike ter podporo organizacijskim spremembam. Njihova uporaba ni usmerjena v klinično zdravljenje, temveč v spodbujanje osebne in skupinske učinkovitosti ter ustvarjanje bolj zdravega, odzivnega in povezanega delovnega okolja.
Eden ključnih namenov teh metod je razvoj mehkih veščin. Sodelovanje v likovnih ali glasbenih aktivnostih zaposlenim omogoča, da na izkustven način krepijo komunikacijo, sodelovanje, reševanje konfliktov in refleksivnost v medosebnih odnosih. Umetnost deluje kot varno polje, v katerem lahko posamezniki raziskujejo lastne načine delovanja in odzivanja (Bernard, 2018). Pogosto jih organizacije uporabljajo tudi za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, saj umetniške delavnice udeležencem odpirajo nove načine razmišljanja ter omogočajo iskanje svežih rešitev (Bernard, 2018; Forgeard in Elstein, 2014).
Metoda se izkaže kot učinkovita tudi pri krepitvi timskega dela, saj umetniške aktivnosti spodbujajo medsebojno podporo, gradnjo zaupanja in odpiranje dialoga o sodelovanju (Torres idr., 2023). Pomemben vidik uporabe je tudi obvladovanje stresa in čustvena regulacija, saj umetniško izražanje omogoča varno predelavo obremenitev in razvoj čustvene odpornosti (Feng idr., 2025; Torres idr., 2023).
Nenazadnje so likovne in glasbene metode dragoceno orodje v procesih organizacijskega razvoja in upravljanja sprememb, zlasti v obdobjih kriz ali nenadnih organizacijskih prestrukturiranj, ko se zmanjša psihološka varnost zaposlenih. V takšnih okoliščinah umetniški pristopi omogočajo varno raziskovanje občutkov in odnosov ter podpirajo ponovno vzpostavljanje stabilnosti in medsebojnega zaupanja (O’Donovan in McAuliffe, 2020, v Havsteen-Franklin idr., 2023).
Komu pa je metoda namenjena?
Likovno in glasbeno ustvarjanje je lahko izjemno koristno v delovnih okoljih, kjer sta za uspeh ključni ustvarjalnost in razmišljanje izven ustaljenih okvirjev, kar zaradi hitrih sprememb postaja realnost za vse več organizacij. Prav tako je metoda primerna za organizacije z visokimi pritiski, čustvenimi obremenitvami ter zahtevnimi medosebnimi odnosi.
Še posebej to velja za poklice v zdravstvu, socialnem varstvu in na področjih duševnega zdravja, kjer se zaposleni pogosto soočajo z izmenskim delom, nepredvidljivimi situacijami in velikimi delovnimi obremenitvami. Takšne obremenitve lahko vodijo v kronični stres ali izgorelost, zato umetniške metode ponujajo prostor za razbremenitev, refleksijo in čustveno regulacijo (Gibb idr., 2010, v Huet in Holttum, 2016; West idr., 2018, v Torres idr., 2023).
Metoda je učinkovita tudi pri razvoju vodij. Primer dobre prakse predstavlja raziskava J. Romanowske in sodelavcev (2011), kjer so ugotovitve pokazale pozitivne učinke pri vodjih in njihovih timih, zlasti na področju duševnega zdravja, spoprijemanja z izzivi ter kohezije v skupini.
Prednosti in omejitve
Prednosti:
- nagovarja področja, ki so v tradicionalnih pristopih pogosto težje dosegljiva.
- udeleženci poročajo o občutkih olajšanja, sprostitve in večje povezanosti, kar kaže na to, da metoda učinkovito podpira ustvarjanje varnega prostora za raziskovanje čustev;
- krepi ustvarjalnost;
- v timskem kontekstu pomaga razkrivati vzorce sodelovanja, komunikacije in konfliktov na nekonfrontacijski način.
Omejitve:
- pomisleki se najpogosteje nanašajo na vprašanja relevantnosti, merljivosti rezultatov in organizacijske izvedljivosti (Levine, 2017, v Boštjančič, 2024);
- pogosta kritika zadeva samo percepcijo umetniških intervencij. Nekateri avtorji opozarjajo, da se tovrstne dejavnosti v organizacijah lahko razume kot obliko zabave ali nekaj postranskega, kar naj ne bi imelo resne vrednosti za profesionalni razvoj ali izboljšanje učinkovitosti (Beckwith, 2003, v Bernard, 2018). Takšna percepcija lahko zmanjša zaupanje zaposlenih v proces in vodi do površnega vključevanja;
- Izziv predstavlja tudi nepredvidljivost rezultatov ter omejena empirična podprtost. Ker so umetniške intervencije procesno usmerjene in odprte, ne omogočajo vedno neposrednih ali takojšnjih učinkov. Rezultati se pogosto pokažejo šele dolgoročno in jih je težko napovedati, kar predstavlja težavo za organizacije, ki si želijo hitrih in merljivih sprememb. Poleg tega številne obstoječe raziskave temeljijo na deskriptivnih zapisih ali subjektivnih izkušnjah, medtem ko primanjkuje kritičnih in sistematičnih analiz učinkovitosti (Berthoin Antal, 2009, v Bernard, 2018). Zaradi tega je oteženo objektivno vrednotenje vpliva intervencij na posameznike, skupine ali organizacijo kot celoto.
Zakaj ima izražanje skozi likovno in glasbeno ustvarjanje pomembno vlogo?
V sodobnem delu, ki je pogosto prežeto s pritiskom, visokimi pričakovanju, razpršenimi odnosi in neprestano izpostavljenostjo spremembam, se psihološka dobrobit zaposlenih izkazuje kot eden ključnih dejavnikov organizacijske učinkovitosti. V takšnem okolju postajajo vse bolj cenjene metode, ki omogočajo celostno doživljanje, čustveno razbremenitev in bolj pristno komunikacijo. Če želite izvedeti več o izražanju skozi likovno in glasbeno ustvarjanje preberite priloženo seminarsko nalogo.
Reference
American Art Therapy Association (AATA). (b. d.). About Art Therapy.
https://arttherapy.org/about-art-therapy
American Music Therapy Association (AMTA). (b. d.-a). History of Music Therapy. https://www.musictherapy.org/about/history/
American Music Therapy Association (AMTA). (b. d.-b). What is Music Therapy? https://www.musictherapy.org
Art Therapy History (b. d.) Thearttherapist.co.uk. https://www.thearttherapist.co.uk/history-of-art-therapy#:~:text=Explore%20the%20rich%20history%20of%20art%20therapy%2C%20tracing,individuals%20express%20and%20manage%20emotions%20through%20creative%20expression.
Bernard, N. (2018). Spodbujanje ustvarjalnosti s pomočjo umetniških intervencij. Hrm-revija.si. https://www.hrm-revija.si/spodbujanje-ustvarjalnosti-s-pomocjo-umetniskih-intervencij
Boštjančič, E. (2024). Pri nas skrbimo za zaposlene – metode in pristopi, ki vzpodbujajo dobro počutje zaposlenih. V E. Boštjančič (ur.), Dobro počutje na delovnem mestu: Psihološki pogledi, raziskave in priporočila (str. 13–32). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Burns, S. J., Harbuz, M. S., Hucklebridge, F. in Bunt, L. (2001). A pilot study into the therapeutic effects of music therapy at a cancer help center. Alternative Therapies in Health Medicine, 7(1), 48–56.
Feng, Y. in Wang, M. (2025). Effect of music therapy on emotional resilience, well-being, and employability: a quantitative investigation of mediation and moderation. BMC Psychology. 13(1). https://doi.org/10.1186/s40359-024-02336-x
Forgeard, M. J. C. in Elstein, J. G. (2014). Advancing the clinical science of creativity. Frontiers in Psychology, 5, 613. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2014.00613
Gans, S. (30. 10. 2025). What to Know About Music Therapy. Verywellmind.com. https://www.verywellmind.com/benefits-of-music-therapy-89829#citation-22
Havsteen-Franklin, D., de Knoop, J., Agtarap, T., Hackett, S. in Haeyen, S. (2023). Evaluation of an arts therapies approach to team development for non-acute healthcare teams in low control and high-pressure environments. The Arts in Psychotherapy, 83. https://doi.org/10.1016/j.aip.2023.102003
Huet, V. in Holttum, S. (2016). Art therapy-based groups for work-related stress with staff in health and social care: An exploratory study. The Arts in Psychotherapy, 50, 46–57. https://doi.org/10.1016/j.aip.2016.06.003
International Expressive Arts Therapy Association. (b. d.). https://www.ieata.org/
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (b. d.). Pomoč z umetnostjo.
https://www.pef.uni-lj.si/studij/studijski-programi-druge-stopnje/pomoc-z-umetnostjo-2/
Reynolds, F. in Prior, S. (2003). ‘A lifestyle coat-hanger’: A phenomenological study of the meanings of artwork for women coping with chronic illness and disability. Disability and Rehabilitation: An International, Multidisciplinary Journal, 25(14), 785–794. https://doi.org/10.1080/0963828031000093486
Romanowska, J., Larsson, G., Eriksson, M., Wikström, B. M., Westerlund, H. in Theorell, T. (2011). Health effects on leaders and co-workers of an art-based leadership development program. Psychotherapy and Psychosomatics, 80(2), 78–87. https://doi.org/10.1159/000321557
Snyder, K. M. (2025). Exploring the value of arts-based interventions in organizations from a systems perspective. Systemic Practice and Action Research, 38(7).
https://doi.org/10.1007/s11213-025-09719-0
Stuckey, H. L. in Nobel, J. (2010). The connection between art, healing, and public health: A review of current literature. American Journal of Public Health, 100(2), 254–263. https://doi.org/10.2105/AJPH.2008.156497
Tobin, J. M. (12. 6. 2025). What Is Art Therapy? Psychology.org. https://www.psychology.org/resources/what-is-art-therapy/Torres, K., Glaros, C., Henry, M., Reed, K., Moss, M. in Tietbohl, C. (2023). Creative arts interventions to reduce burnout and distress.The Arts in Psychotherapy, 84. https://doi.org/10.1016/j.aip.2023.102021
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).
PSIHOLOGIJA DELA 