Poklicni stres predstavlja posebno obliko stresa, ki zaznamuje določene poklice bolj kot druge. Psihoterapevti se zaradi narave svojega poklica srečujejo s številnimi stresnimi obremenitvami, ki lahko na njih puščajo negativne posledice.

Cilj diplomske naloge je bil odkriti, kako se s potencialnimi delovnimi obremenitvami spoprijemajo psihoterapevti v slovenskem prostoru. Ugotovitve raziskave kažejo, da se psihoterapevti s poklicnimi stresi spoprijemajo s pomočjo supervizije, medosebne podpore, psihoterapevtske usposobljenosti, aktivnosti izven poklica ter sprejetja. Poslužujejo se samooskrbe, spoprijemanja v ožjem pomenu besede, mehanizmov, ki se odvijajo znotraj terapevtskega procesa in tistih izven njega. Uporabljajo predvsem na problem usmerjene strategije ter strategije, usmerjene na emocije.  Avtorica diplomskega dela, Sabina Petronio, zaključuje, da se psihoterapevti v slovenskem prostoru, ki so sodelovali v raziskavi, z delovnimi obremenitvami spoprijemajo funkcionalno.

Ugotovitve, predstavljene v diplomski nalogi lahko služijo kot iztočnica za nadaljnjo raziskovanje teh mehanizmov ter predstavljajo pomembno informacijo za psihoterapevte ter posameznike, ki z njimi sodelujejo. Ugotovitve te raziskave so pomembne predvsem z vidika uporabnikov njihovih storitev. Psihoterapevtovo uspešno spoprijemanje s stresom namreč zagotavlja kvalitetnejšo obravnavo uporabnikov. Več o tej temi si lahko preberete v diplomski nalogi Sabine Petronio: Načini spoprijemanja z delovnimi obremenitvami pri psihoterapevtih.