Blog

Ali za delovno mesto potrebujemo vodič?

Piše: Anja Ferk

“Ste že kdaj odprli program, ki se vam je zdel preveč zapleten za uporabo? Kako ste se počutili? In kaj ste storili? Ste program zaprli, morda celo odstranili in raje poiskali drugega, ki je bil enostavnejši? Brez skrbi – niste edini, ki ste to storili. Tudi sama lahko prikličem v spomin kar nekaj primerov, ko sem naredila točno to. A spomnim se lahko tudi tistih programov, ki sem jih že od začetka uporabljala z veseljem. Le kaj je bilo pri njih drugače? In ali to velja tudi za delovno mesto?”

Sedaj se vam najverjetneje poraja vprašanje: »Program in delovno mesto? Le kaj imata ta dva pojma skupnega?« Enostavno, predstavljajte si program kot delovno mesto. Najprej ste brskali in iskali, katero delovno mesto bi bilo za vas najboljše. Po dolgem iskanju ste našli nekaj primernega. Opravili ste vse potrebne procedure, uskladili pogoje/pogodbe in že ste bili pripravljeni na prvo preizkušnjo. Prvi delovni dan ste si ustvarili vtis o delovnem mestu. Je delovno mesto za vas primerno? Je to kar zares želite početi? Ali boste to delali še naprej? Ali je delo na delovnem mestu bilo prijetno ali ste se morda počutili zmedeno – kot da bi pravkar odprli zahteven program, ki ga ne znate uporabljati?

Seveda, program in delovno mesto ne moremo popolnoma enačiti, konec koncev se o programu ter njegovi uporabi odločimo v parih minutah, kar za delovno mesto ni ravno mogoče. Pa vendar če izvzamemo različno časovno dimenzijo, ugotovimo, da lahko najdemo številne vzporednice. Kot sem že omenila se o uporabi programa ter zadovoljstvu z uporabniško izkušnjo odločamo razmeroma hitro. Če nam program ni všeč ga bomo zaprli in izbrisali ter našli novega. Če smo z njim prisiljeni delati, bo za nas predstavljalo delo z njim stres in negotovost, ter veliko izgubo časa z iskanjem informacij. Uporabniška izkušnja bo slaba. Programerji zato programe poskušajo oblikovati karseda enostavno za uporabo, ustvarijo tudi uporabniške vodiče, ki so dostopni znotraj programa ali na spletni strani.

Na delovnem mestu pa, kot kažejo študije,  za oblikovanje mnenja o primernosti in zadovoljstvu potrebujemo nekaj tednov (lahko tudi mesecev). Dolžina tega obdobja je odvisna od kompleksnosti delovnega mesta. Izkušnja v prvih treh tednih vpliva na odločitev, ali bo zaposleni sploh ostal v podjetju in če bo ostal, kako učinkovit in motiviran bo za delo. V prvih 3-6 mesecih se to prepričanje dokončno oblikuje. Če je novozaposleni na delovnem mestu zmeden in dezorientiran, bo doživljal večji stres in  nezadovoljstvo. Manj se bo povezal z organizacijo, kar se bo odražalo tudi v zvišanju možnosti, da svoje delo opravlja neučinkovito, manj kakovostno. Posledično tudi za  organizacijo ne bo predstavljal takšnega doprinosa, kot bi ga lahko.

Odgovor na vprašanje, kako doseči čim večjo učinkovitost v čim krajšem času, je relativno enostaven. Kot programerji ustvarijo vodiče po programu, tako lahko tudi delodajalci ustvarijo »vodiče na delovnem mestu« ter omogočijo novozaposlenemu organizirane izkušnje, ki so mu v oporo pri spoznavanju delovnega mesta. To spoznavanje naj bi bilo celostno – pokrivati mora tako operativno kot tudi funkcionalno znanje. Ne smemo pozabiti niti na psihološko/sociološko komponento.  V tujini skupek vseh potrebnih postopkov (»vodičev«) imenujejo ONBOARDING na delovnem mestu. Onboarding omogoča vključitev novozaposlenega v delovno organizacijo na vseh nivojih. Zajema namreč tako pridobivanje operativnega in proceduralnega znanja (kaj se od delavca pričakuje, kaj dela, kako opravlja svoje delo) kot tudi znanja o socialnih odnosih in kulturi. Ob pravilno izvedenem onboardingu lahko pričakujemo kar 38% večjo učinkovitost delavca v več kot pol krajšem času, kot bi motiviran in visoko samoiniciativen delavec podobne rezultate lahko dosegel sam.

Kot obstajajo smernice za vodiče računalniških programov, velja podobno tudi za »vodiče na delovnem mestu«. Najbolje je, da so različne aktivnosti, ki se znotraj onboardinga dogajajo, orientirane k team-buildingu, da so personalizirane, da posredujejo cilje in vizijo delodajalca in predvsem, da zaposlenemu omogočijo celostno spoznavanje z organizacijo na vseh nivojih.

Tako pri uporabi programa kot na delovnem mestu pa se uporabnik/zaposlen le enkrat lahko prvič sreča s programom/organizacijo, zato je pomembno, da je prvi stik kar najbolje izveden. Pogosto namreč pozabimo, da ne gradimo le uspešne organizacije ali uspešnega produkta, temveč da gradimo prav tako tudi ekipo delavcev. Kot pravi rek: Tisto, kar je vredno početi, je vredno početi dobro. In vi – ali tudi vi to kar počnete, počnete dobro?

Za tiste, ki vas zanima več:

onboarding-its-time-to-invest_5256b688ef639_w1500

_____________________________________________________________

anja ferkAnja Ferk

Anja je študentka magistrskega študija psihologije na Univerzi v Ljubljani. Še posebej se zanima za selekcijo kadrov in upravljanje s kadri. V prostem času se ukvarja s fotografijo in zdravo prehrano. Rada tudi potuje in preživlja sončne dneve v naravi.

Advertisements