Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v javni upravi

Pišeta: Katja Stradovnik in Sinita Šuligoj

V današnjih časih ima vsak od nas številne pomembne opravke, ki jih mora postoriti: govorilne ure, sestanek s šefom, rok za oddajo poročila, ure violine, popravilo avta itd. Kako vsa ta dela narediti v enem dnevu? Kako uskladiti vse službene in družinske obveznosti?

Tempo življenja je postal vse hujši, nenehno hitenje, roki in časovna stiska nas priganjajo na vsakem koraku. Poleg natrpanega delovnika ima vsak še kup obveznosti, ki jih je treba opraviti izven delovnega časa. Oblikovanje ravnotežja med številnimi področji življenja zahteva različne ukrepe ter dobro sodelovanje zaposlenih, šol, vrtcev, organizacij, države, lokalne skupnosti in tudi sindikatov. Vsi se morajo zavedati obstoja problema usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter odgovornosti za njegovo rešitev. Lahko bi rekli, da usklajenost zasebnega in poklicnega življenja pomeni iskanje najbolj učinkovite kombinacije službenega življenja z zasebnimi obveznostmi.

Že sami kot študentki veva, da usklajevanje študija in študentskih obveznosti ter študentskega dela lahko predstavlja velik stres. Stres, ki se pojavi zaradi neusklajenosti pa lahko negativno vpliva na kakovost dela zaposlenega, kar je negativno tudi za organizacijo. Pogosto so delavci, še zlasti delavci samohranilci, v kočljivih položajih, ko jim ne uspe uskladiti službe z družino in morajo zato za nekaj let zapustiti trg dela, kar pa se potem pozna pri družinskem proračunu, lahko pa vodi celo v revščino.

V podporo lažji usklajenosti poklicnega in družinskega življenja imajo države različne rešitve. Ena boljših rešitev je zagotovo poudarjanje enakosti spolov, angažiranosti tako moških kot tudi žensk. Ugodnosti, ki izhajajo iz tega pa so: porazdeljen starševski dopust in porodniški dopust, očetom pripada očetovski dopust ob rojstvu otroka, dopust za nego otroka, dodatni plačani dnevi dopusta za starše (predvsem v času šolskih počitnic). Številne države imajo dostopne in kakovostne sisteme otroškega varstva ter fleksibilne javne storitve, kot so vrtci z daljšim delovnim časom, dopoldansko in popoldansko varstvo v šolah, javni prevozi, domovi za starejše, dopoldanski in popoldanski delovni časi zdravstvenih storitev in drugo.

Seveda pa ni vse v rokah države, saj morajo tudi delodajalci sprejeti določene ukrepe, s katerimi uspešno rešujejo problematiko usklajevanja. Eden takšnih ukrepov je inovativno planiranje delovnega časa, ko si zaposleni sami kreirajo delovni čas, prihodi in odhodi na delo pa so fleksibilni. Za zaposlene z družinami lahko delodajalci poskrbijo tako, da jim dajo prednost pri planiranju letnih dopustov, možnost koriščenja izrednih plačanih dopustov (na primer dopust za 1. šolski dan), plačajo odsotnost z dela v primeru bolezni otrok, omogočijo druženje in obdarovanje družinskih članov (Miklavž, Božiček), zagotovijo vrnitev na delovno mesto po koncu porodniškega dopusta.

K uravnoteženju svojega življenja z delom pa lahko pripomoremo tudi sami, predvsem tako, da poskrbimo za svoje dobro počutje, se veliko gibljemo, zdravo jemo in dosti spimo. Priporočljivo pa je tudi, da delodajalca seznanimo s svojimi potrebami in načrti.

Kljub vsem zgoraj naštetim ukrepom pa vsi zaposleni nimajo enakih možnosti. Delo v javnem sektorju je bolj prilagodljivo pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja kot delo v zasebnem. V javnem sektorju se delovnik po navadi ne začne pred 8. uro zjutraj, vikendi in prazniki pa so prosti. Prav tako je lažje dobiti dopust ali prost dan v primerjavi z zasebnim sektorjem. V proizvodnjah morajo biti delavci ne glede na opravke v službi ob 6. uri zjutraj. V marsikateri proizvodnji delo poteka tudi med vikendi in v izmenah. Delo v izmenah je obvezno tudi za ženske ne glede na to, ali imajo doma dva šoloobvezna otroka ali ne. V proizvodnih obratih ni letnih dopustov, temveč obstaja kolektivni dopust, ki traja 14 dni v mesecu juliju ali avgustu.

Za konec želiva poudariti, da varčevalni ukrepi, ki jih uvajajo država in delodajalci v današnjih kriznih časih, ne smejo biti usmerjeni v odvzem že pridobljenih pravic in zanemarjanje koristi ukrepov, ki pripomorejo k učinkovitemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Usklajenost poklicnega in zasebnega življenja zaposlenega je namreč ključ do uspeha organizacije.

Če želite izvedeti več:

Več o psihologiji dela v javni upravi si lahko preberete v Praktikumu.

_____________________________________________________________________________________________
Katja Stradovnik

Katja Stradovnik je predsednica Kluba zgornjesavinjskih študentov ter aktivna članica Študentske organizacije.
Rada dela z ljudmi in za ljudi. Najlepši občutek se ji zdi, ko po končanem projektu pridejo ljudje do nje, ji stisnejo roko in rečejo, da je stvar dobro izpeljala.

Sinita Šuligoj

Sinita Šuligoj svoj prosti čas izkoristi v naravi, rada potuje, bere in pogleda dober film. Med študijem preko študentskega dela pridobiva delovne izkušnje in razvija svoje kompetence, med poletnimi počitnicami pa rada sodeluje kot prostovoljka na počitniških taborih.