Blog

Delo se imenuje delo, delo se ne imenuje užitek

Piše: Eva Boštjančič

V zadnjih tednih se veliko pogovarjam z mladimi in zbiram informacije tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, ter ob tem spoznavam njihov pogled na delo, zaposlitev, kariero – želijo si predvsem delo, ki bo zanimivo, pestro, pri katerem bodo lahko dokazali svojo strokovnost, iščejo delo, ki jim bo omogočilo osebnostno in strokovno rast. Če še malo vrtaš vanje, ti povedo, da bi pri delu radi uživali in bili srečni. Zanimivo. Sprašujem se, kako pogosto sem jaz srečna pri delu? Kako pogosto res uživam? Naše vsakdanje delo je sestavljeno iz vrste nalog, ki se med seboj razlikujejo tako v zahtevnosti kot tudi v pogostosti. Med njimi je gotovo nekaj takih, pri katerih uživamo, ki jih komaj čakamo, da pridejo na vrsto, veliko pa je tudi takšnih, ki se jim bi najraje izognili ali pa jih naprtili na rame koga drugega. Kaj je potem torej užitek ob delu in koliko kilogramov ali kubičnih decimetrov si ga želimo, ga pričakujemo oz. ga potem v realnosti tudi dobimo?

Čeprav je cinizem na delovnih mestu v porastu, pa še vedno velja, da če za opravljeno delo prejmemo mesečno izplačilo, smo z delom zadovoljni. Denar nam torej predstavlja varnost, ta pa vpliva na naše delovno zadovoljstvo. Vendar zadovoljstvo ni enako užitku, zato se tudi delo imenuje delo in ne užitek. Nam pa avtonomija pri delu, možnost soustvarjanja/vplivanja ter pomen, ki a z delom uresničujemo ali pa ga sami ustvarjamo, pexels-photo-92033prinaša veliko užitka, sproščenosti in strokovne samozavesti. Tudi Gallupova raziskava, narejena v ZDA, je pokazala, da so z delom najbolj zadovoljni lastniki podjetij, kljub vsakdnevnemu dolgemu delavniku ter visoki stopnji stresa. Sledijo jim menedžerji. Na tretjem mestu so poklici iz najnižjega plačnega razreda – kmetje, ribiči, gozdarji. Zadnji na lestvici zadovoljstva pa so pisarniški delavci, zaposleni v transportu in proizvodnji. Ja, veliko bolje je voditi kot biti voden, iskati rešitve kot uresničevati že začrtano pot, ustvarjati kot izvrševati.

Delovno zadovoljstvo pa ni enako sreči in sreča ni užitek. Res pa je, da je srečno življenje tisto, v katerem dajemo, prejemamo in delimo veliko pozitivnih čustev in v katerem ni veliko prostora za negativna – gre za Hollywoodsko srečo, o kateri je govoril že filozof Aristotel (no, takrat Hollywooda še ni bilo). Pa je podobno tudi pri delu? Ponavadi sem kar drzna in povlečem vzporednice iz našega vsakdanjega življenja v delovno okolje. Če želimo uporabiti, prepoznati srečo in užitek pri delu, lahko govorimo o treh različnih pogledih nanju. Oblikujemo si lahko prijetno delo in delovno okolje, ki ga sestavlja čim večje število prijetnih dogodkov in če znamo, jih lahko razpotegnemo še s praznovanji, s pozitivnimi objavami na družbenih omrežjih, ovekovečimo jih na fotografijah. Druga oblika je dobro delo, pri kateri se zavedamo, katere so naše sposobnosti, možnosti, kaj vse lahko ponudimo delodajalcu ali pa stranki ter tako oblikujemo okolje, v katerem nam je prijetno. Pomembno woman-hand-desk-officedelo pa je tretja oblika, ko svoje prednosti in potenciale izkoristimo za dejanja, ki so večja od nas samih. In da ne ostanemo le pri teoriji;
raziskava o različnih oblikah našega »srečnega« življenja, izvedena leta 2002, v kateri je sodelovalo 150 odraslih Američanov, je pokazala, da nam zadovoljstvo v življenju prinašata le dobro življenje in življenje s pomenom. Mislim, da lahko to ugotovitev prenesem zopet na naše delo – pri delu nam zadovoljstvo prinaša to, da se lahko osebnostno razvijamo, rastemo, da razvijamo naše potenciale, dosegamo in presegamo zastavljene strokovne cilje, da s svojim delom pomagamo drugim.

In kaj od napisanega dobimo danes na delovnem mestu mi? Pravzaprav točnega odgovora ne pozna nihče. Vem pa, da je veliko delovnih mest nestabilnih, da so oblike zaposlitve prej kratkoročne kot dolgoročne, da dogovorjeno plačilo postaja obljubljeno, obljubljeno pa včaih celo pozabljeno. Mlade prežema strah, negotovost, zaskrbljenost in pesimizem. No, nekateri so tudi glasnejši, bolj optimistični in pogumnejši. Le redki pa so drzni, kreativni, prodorni, optimistični in nenazadnje tudi borbeni ter polni elana. In prav vsak izmed njih si lahko poišče ali ustvari delo, ki mu bo prinašalo užitek. A užitek je le eden izmed pridevnikov, s katerim lahko delo opišemo. Svojega bi lahko opisala še, da je pestro, dinamično, zanimivo, mednarodno, raziskovalno, polno izzivov in preizkušenj, a na trenutke tudi naporno, dolgočasno, ponavljajoče, izčrpajoče…

Užitek je nekaj zaželenega, čudovitega, nepozabnega. Naj bo užitka pri delu čim več, a tudi če ga je le za ščepec, je lahko tvoje, moje, naše delo izpopolnjujoče, koristno in bogato.

Advertisements