Ne cedita se vedno med in mleko
Po izobrazbi sem psihologinja in naštejem vam lahko vsaj ducat raziskav, ki so odkrile pozitivne učinke mentorstva in medgeneracijskega sodelovanja na učinkovitost, uspešnost, zavzetost, zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. Skozi lastno izkušnjo v MBILLS sem prišla do spoznanja, da je sobivanje različnih generacij na delovnem mestu ne le možno, temveč celo spodbudno, učinkovito in zelo uspešno.
Ni pa vedno lahko, seveda ne! Zato poglejmo, kaj meni – sveži in mladi, a ambiciozni in proaktivni zaposleni – mentorstvo s strani starejših, izkušenih kolegov pomeni pri uspešnem krmarjenju med vsemi zahtevnimi in odgovornimi delovnimi nalogami.
1. Če kdo – zmoreš ti!
V zadnjem trenutku je moderator poslovnega dogodka obležal, zato sem prevzela vodenje prireditve, na kateri so bili prisotni poslovneži, več kot sto udeležencev in pomembni gostje. Sodelavec, takrat moj nadrejeni, mi je tik preden sem stopila na oder, rekel: »Če kdo, zmoreš ti!« Verjetno mi tega, kakšno pozitivno spodbudo mi je s tem dal, sploh ni treba omenjati.
Podobno se je zgodilo ob prevzemu digitalnega oglaševanja – meni se je to dolgo časa zdelo izjemno zahtevno področje, in predvsem nekaj, za kar se nisem čutila kompetentne. Enostavno nisem verjela, da ga lahko samostojno prevzamem brez zmanjšanega učinka. Pa se je – po motivaciji s strani pravkar omenjenega sodelavca – izkazalo, da ima prav on, ki je verjel vame, in ne jaz, ki sem bila dvomljivka.
2. Jaz in direktor – midva sva najboljši par
Ko ob boku z direktorjem predavaš na uglednih konferencah, skupaj z njim daješ izjave za televizijo in radio in tako zastopaš podjetje v javnosti, veš, da ti zaupa in verjame vate. Prevzemanje pomembnih in odgovornih nalog in izzivov je pogosto nekaj, kar je v domeni starejših, izkušenejših. In verjetno je pogosto tako tudi prav. Vendar naj bo to, ali nekomu zaupamo odgovorne naloge ali ne, odvisno od tega, kakšen je, koliko zmore, od njegovih preteklih rezultatov in želje po delu in učenju. In ne – kot se pogosto dogaja – le od njegove starosti ali delovne dobe.
3. Iz napak se (lahko!) največ naučimo
Nikoli ne bom pozabila moje prve »boleče učne lekcije« v MBILLS. In odziv lastnika na napako? Dve preprosti vprašanji: »Kaj smo se iz tega naučili?« in »Kaj bomo naslednjič naredili drugače?« Zdaj vem, da je človeško, da delam napake, da se zgodi nekaj nepredvidenega, nekaj, česar nisem pričakovala, nekaj, na kar nisem bila pripravljena.
In možno je, da sem s tem izgubila nekaj denarja, časa in zelo verjetno pridobila kakšen siv las. Ampak pokažite mi nekoga, ki se še nikoli ni zmotil! Dvignite roko, če ste vedno vse prav naredili vi. Če potegnemo črto; z vsako napako smo bogatejši za znanje, kako ravnati prihodnjič, da se napaki izognemo. In to je pot, da tudi mi enkrat postanemo izkušeni starejši zaposleni, ki bomo svoje znanje delili prihodnjim generacijam.
4. Vsi smo enaki
Ne, nismo! Starejši – mlajši, izkušenejši – novinci. A vseeno se pri nas vsi tikamo. Zakaj tikanje? Po mojem mnenju spoštovanje stareših in izkušenejših lahko izkažemo na mnogo načinov in veliko bolj pristno in resnično kot le z vikanjem. Vikanje nas na nek način oddaljuje, tikanje pa omogoča veliko bolj direktno in neposredno komuniciranje ter bližnje medsebojne odnose v kolektivu in s tem tudi manj formalno in bolj prijetno okolje za delo. Pri nas ni nič čudnega, če slišite: »Ti, direktor, greva na kavo?«
5. »Naši mladi delajo tudi sobote in nedelje!«
»Vi, mladi, vi bi radi naredili vse in takoj!« Ta stavek me je na enem od rednih tedenskih sestankov z lastnikom povsem presenetil, a sem se v njem takoj našla in se z njim poistovetila. Seveda, treba je biti proaktiven in samoiniciativen, a si po drugi strani znati postaviti meje in prioritete.
To, da mentor vidi potencial v zaposlenem, a iz njega ne poskuša v čimkrajšem času izžeti čimveč , je po mojem mnenju pomembna vrlina. Dolgoročno namreč vpliva tako na psihofizično zdravje zaposlenih, na njihovo zadovoljstvo z delom in blagostanje ter tudi na manj bolniških odsotnosti, večjo pripadnost podjetju ter s tem daljšo »skupno pot« s podjetjem. Od nadrejega v velikem slovenskem podjetju sem pred kratkim slišala izjemno ponosno pripombo: »Naši mladi delajo tudi sobote in nedelje!« Pa vas na tem mestu vprašam – je to res najbolje zanje in (dolgoročno gledano!) za podjetje?
6. Vedno tukaj zate
Naj odgovorim na vprašanje iz uvoda – kako plavam med morskimi psi (beri: vsakodnevnimi izzivi na delovnem mestu) kljub temu, da imam še rokavčke in ne obvladam zahtevnejših plavalnih tehnik (beri: sem mlada in relativno neizkušena)? Veste, nisem sama . Vem, da imam vedno nekoga, s komer se lahko posvetujem, mu pišem, se z njim pogovorim in skupaj prideva do rešitve. Redni tedenski sestanki z mentorjem in dostopnost kadarkoli, mi ogromno pomeni in mi olajša marsikatero odločitev.
Tudi jaz sem mlad ambiciozen talent – in kaj sedaj?
Naveza med izkušenim poslovnim mačkom in mladim, dinamičnim talentom je dvosmerna vozovnica . Predpostavimo, da mentor oziroma starejši in izkušenejši sodelavec vlaga v nove, mlade kadre. Kaj pa je na strani slednjih potrebno za učinkovito sodelovanje in prijetno sobivanje? Tukaj bom kratka in učinkovita – podajam 5 kratkih (a včasih napornih in težkih) »to-do«-jev za mlade.
Srkaj znanje – vedno, povsod, od vseh
Zavedaj se, da nimaš vedno prav
Starejši niso »pase«, ampak zakladnica znanja in izkušenj
Brez muje se še čevelj ne obuje – uči se in trdo delaj
Vsega ne zmoreš in ne znaš sam – vprašaj za nasvet in prosi za pomoč
Bodi samostojen, proaktiven in samoiniciativen
Menim, da sva lahko ti in jaz – dinamična in ambiciozna mlada zaposlena ob upoštevanju zgoraj navedenih smernic učinkovita in uspešna ne le pri delu z mentorji in starejšimi, temveč z vsemi v delovnem kontekstu, pa tudi širše!
Na mladih svet stoji – a njihov temelj so starejši
Vesela in hvaležna sem, da imam možnost delati z vami, Matjaž, Simon in Primož. Od vas sem se ogromno naučila; ste moj temelj, na katerem lahko zidam hiše. Kaj hiše, gradove! Ponosna sem, da sem del ekipe MBILLS, ki spreminja svet mobilnega plačevanja.
psihologijadela.com 