Sindrom prevaranta je psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov v lastne sposobnosti, kompetentnost in inteligentnost, kljub temu da objektivni dosežki posameznikov kažejo na nasprotno. Ti posamezniki menijo, da jih drugi ljudje zaznavajo kot bolj sposobne, kot v resnici so, kar pri njih povzroči občutke prevare. Sindrom prevaranta dokazano negativno vpliva na posameznikovo mentalno zdravje, uspeh v karieri, posledično pa tudi na različne organizacijske učinke. Povezuje se z nekaterimi drugimi psihološkimi konstrukti, med drugim s samospoštovanjem. Precej lastnosti, značilnih za nizko samospoštovanje, se tako prekriva z značilnostmi sindroma prevaranta.  Psihologinja Katarina Šavrič je v svoji magistrski nalogi preučevala povezavo med sindromom prevaranta in samospoštovanjem. V njeni raziskavi je sodelovalo 317 zaposlenih oseb iz različnih delovnih področij. Izsledki  raziskave kažejo, da se več kot polovica zaposlenih posameznikov v Sloveniji sooča z občutki, značilnimi za sindrom prevaranta, ženske v večji meri kot moški. Glede na to, da imajo značilnosti sindroma prevaranta dokazano negativen vpliv na mentalno zdravje in kariero zaposlenih ter tudi na učinke za organizacijo, bi bilo morda smiselno oblikovati materiale, s katerimi bi ozaveščali delovne organizacije in zaposlene o psihološkem konstruktu sindroma prevaranta. Smiselno bi bilo oblikovati tudi priporočila in smernice za organizacije oziroma kadrovske oddelke organizacij, glede tega, kako prepoznati značilnosti sindroma prevaranta pri zaposlenih ter kako poskusiti čim bolj zmanjšati vpliv značilnosti sindroma prevaranta pri zaposlenih.

Za več informacij vas vabimo, da si preberete magistrsko nalogo Katarine Šavrič z naslovom Sindrom prevaranta in povezanost s samospoštovanjem pri zaposlenih.