Piše: Ana Rejec

Živimo v svetu, ki se navidezno ne ustavi, neprestano se premika, spreminja, raste, delček po delček pa ga sooblikuje vsak izmed nas. Velik del svojega časa, za katerega se morda prevečkrat zdi da ga je premalo, preživimo na delu, zaradi česar se poraja vprašanje ali in kako ta čas preživeti kvalitetno.

Povprečen slovenski zaposleni preživi v povprečju kar 40,3 ure tedensko na delovnem mestu, kar je nekaj več od evropskega povprečja. S spreminjanjem trga dela, delovnih mest in hitrim napredkom tehnologije, delo v veliko primerih zavedno ali nezavedno odnesemo s seboj tudi domov. Potemtakem je spraševanje o tem, kaj nam delo pomeni, kako ga doživljamo in v kakšno smer bi morali na tem področju stremeti, še kako pomembno.Pri razmišljanju, kako se tega lotiti, imamo več možnosti – lahko izhajamo iz posameznika, ki delo ima ali ga išče, lahko pa se opremo tudi na delo organizacij (podjetij, korporacij) in analiziramo njihovo politiko kadrovanja – tako zaposlovanja kot odnosov z obstoječimi zaposlenimi, v povezavi s področjem, na katerem delujejo. Politiko dela in vzdušje v organizaciji je moč opazovati na več ravneh, od katerih je najlažje in najprej opaženo seveda vedenje zaposlenih in nadrejenih, medosebna dinamika, vendar pa s poglobitvijo lahko ugotovimo, da vedenje zavisi od več dejavnikov, ki ga pogojujejo. Tako se pri ugotavljanju tega, kaj vpliva na vedenje in kako ga lahko spreminjamo, prej ali slej srečamo z najglobljimi prepričanji, ki vodijo in usmerjajo naše delovanje – vrednotami.

Čeprav se zdi, da so vrednote polno prisotne v našem vsakdanjem življenju, bodisi na televiziji, v časopisih, na reklamnih panojih in še in še, se po drugi strani podjetja in posamezniki premalo sprašujemo o njih. Kaj poznavanje in usklajevanje vrednot posameznika z organizacijo, v kateri deluje, sploh doprinese obema? Vrednote, opredeljene kot nekaj, kar je za nas pozitivno in zaželeno, pomenijo, da se bomo za stvari, ki jih cenimo pripravljeni bolj potruditi, bolj bomo notranje motivirani, s tem bolj uspešni, navdajal pa nas bo občutek izpopolnjenosti in smisla v tem, kar počnemo. Organizacija z jasno začrtano vizijo in vrednotami, ki jih deli s svojimi zaposleni, bo tako imela veliko večjo možnost prosperirati na svojem področju. Kot že rečeno pa so bistvo prihodnosti v organizacijskem delovanju tudi odnosi med ljudmi, zaradi česar je že opazen trend, da uspešna podjetja postavljajo v ospredje svoje zaposlene.

Če torej menimo, da bi veliko dodano vrednost pridobili z jasno definicijo vrednot, ki jih naša organizacija zastopa in z zaposlenimi, ki si te vrednote v veliki meri delijo, kako potem to doseči? Najprej je pomembno zavedanje in razumevanje, da je potrebno v smeri lastnih vrednot delovati neprestano – podjetje mora s svojimi odločitvami, politiko, tudi pri neposrednem ravnanju z zaposlenimi, jasno odražati svoja načela. Živeti z vrednotami je prav to – živeti – ne pa enomesečni projekt, pri katerem po pretečenem roku naredimo kljukico in nadaljujemo v drugi smeri, z opustitvijo praks in aktivnosti, namenjenih izražanju temeljnih vrednot organizacije.

Kako pa sploh prepoznati vrednote organizacije? Najustreznejše je delovati ‘od spodaj navzgor’, torej začeti pri zaposlenih. Kaj so njihove prevladujoče vrednote? Kaj razumejo kot vrednote svoje organizacije? Kako te vrednote doživljajo in v kolikšni meri se z njimi povezujejo? Tu je ključnega pomena dvosmerna interakcija med podjetjem in zaposlenimi, povabilo zaposlenih k osebnemu sodelovanju. Možnost sooblikovanja zgodbe podjetja vzbuja izjemno pomemben občutek pripadnosti, ki pozitivno vpliva na klimo v podjetju, zavzetost zaposlenih in je lahko odločilen v kritičnih situacijah, na primer pri premišljevanju o zamenjavi delovnega mesta.

Tudi raziskave potrjujejo, da delo na vrednotah in njihovemu usklajevanju rezultira v večji učinkovitosti tako organizacije kot celote kot posameznih zaposlenih v njej. Delovanje v skladu z našimi vrednotami nam prinese tudi večje zadovoljstvo, optimizem, manj stresa, čutimo večjo predanost delu in motivacijo. Podjetja prihodnosti se morajo tako zavedati, da organizacija so ljudje, ki predano in usklajeno delujejo in so zavzeti za doseganje skupnih ciljev.

____________________________________________________________________________________________________________________________

 

Sem Ana Rejec, študentka magistrskega programa Psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že od malih nog treniram umetnostno kotalkanje, obožujem potovanja in rada uživam v dobri, nevsakdanji hrani. Zabavo iščem tudi v učenju novih stvari, postavljanju novih izzivov, visokih ciljev in tako poskrbim, da mi nikoli ni dolgčas.