Kar 1/3 zaposlenih na delovnem mestu uporablja splet za zasebno rabo

O spletnem postopanju (“cyberslacking”) smo že pisali v prispevku na povezavi.

Avtorji raziskave: Anže Dejak, Kristina Ferjančič, Žiga Kovačič, Vika Novak in Eva Boštjančič

Spletno postopanje – raba spleta na delovnem mestu v zasebne namene predstavlja resen problem pri uspešnem delovanju organizacij. Raziskovalci so ugotovili, da lahko spletno postopanje rezultira v nižji produktivnosti zaposlenih, ki vpliva na finančne izgube organizacije.

Organizacije danes zaradi višje konkurenčnosti, hitrejšega in manj finančno zahtevnega doseganja ciljev organizacije vse pogosteje uporabljajo sodobno informacijsko tehnologijo. Številne organizacije svoje zaposlene opremijo s tehnološkimi produkti, zaradi česar se meja med delom in prostim časom zabriše, to pa ustvari pogoje za spletno postopanje.

Kaj vpliva na pojav spletnega postopanja? V ZDA so raziskovalci ugotovili, da na spletno postopanje pomembno vplivajo zaznana avtonomija na delovnem mestu, poklicni status, prihodek, izobrazba in spol. Ugotovili so tudi povezavo med pogostostjo spletnega postopanja in prokrastinacijo pri delu.

Čeprav je spletno postopanje večinoma problematično, kažejo nekatere raziskave tudi na pozitivne učinke: ukvarjanje s krajšimi nalogami, ki niso povezane z delom, bi naj zmanjšalo verjetnost izčrpanosti, dolgčasa ali stresa. Obenem naj bi se krajše, z delom nepovezane dejavnosti odražale v večjem zadovoljstvu in ustvarjalnosti pri delu.

V Sloveniji je pojav spletnega postopanja še neraziskan, zato so avtorji v raziskavi želeli ugotoviti, koliko in v kakšni obliki je spletno postopanje razširjeno med zaposlenimi ter kaj vpliva nanj. Zanimalo jih je tudi, če in kako blokade določenih spletnih vsebin in položaj v organizaciji vplivajo na nagnjenost k spletnem postopanju. V raziskavi je sodelovalo 239 zaposlenih (od tega 144 žensk), povprečne starosti 36,33 let (SD = 10,96 let).

Nekaj ugotovitev iz raziskave. V Sloveniji:

več kot tretjina udeležencev raziskave pogosto uporablja splet za zasebno rabo.
zaposleni najpogosteje berejo in pošiljajo zasebno e-pošto, berejo dnevne novice, klepetajo na mobilnih aplikacijah in si ogledujejo krajše videoposnetke
moški v delovnem času pogosteje postopajo po spletu kot ženske
mlajši posamezniki pogosteje postopajo po spletu kot starejši posamezniki, uporabljajo tudi bolj raznolike spletne aktivnost
dosežena izobrazba ne vpliva na pogostost spletnega postopanja
zaposleni v zasebnem sektorju pogosteje obiskujejo splet za zasebno rabo
ni pomembnih razlik med zaposlenimi, ki imajo ali nimajo onemogočenih spletnih vsebin.

Možno je, da razlog v pogostem spletnem postopanju med Slovenci morda tiči v tem, da je ta pojav spletnega postopanja v našem prostoru obravnavan v manjši meri, zaposleni in delodajalci pa niso seznanjeni z vsemi njegovimi škodljivi posledicami.

Kaj to pomeni za prakso?

Pomembno je, da se vpliv spletnega postopanja raziskuje v različnih sektorjih, saj se lahko na tak način razvijejo specifične dejavnosti za posamezen sektor, ki bi motivirale zaposlene in jih odvrnile od spletnega postopanja. Priporočljivo je ozaveščanje in izobraževanje zaposlenih o negativnih vidikih spletnega postopanja, saj lahko pripomore k njihovemu uvidu o posledicah spletnega postopanja na njihovo kakovost dela in produktivnost.

Celotna seminarska naloga je dostopna na povezavi:

Pojav spletnega postopanja v Sloveniji Prenos

VIRI IN LITERATURA

Blanchard, A. in Henle, C. (2008a). Correlates of different forms of cyberloafing: The role of norms and external locus of control. Computers in Human Behavior, 24(3), 1067–1084.

Bock, G. W. in Ho, S. L. (2009). Non-work related computing (NWRC). Communications of the ACM, 52, 124–128.

Chen, J. V., Chen, C. C. in Yang, H. (2008). An empirical evaluation of key factors contributing to internet abuse in the workplace. Industrial Management & Data Systems, 108, 87–106.

Davis, R. A., Flett, G. L. in Besser, A. (2002). Validation of a new scale for measuring problematic internet use: Implications for pre-employment screening. CyberPsychology & Behavior, 5, 331–345.

Eastin, M. S., Glynn, C. J. in Griffiths, R. (2007). Psychology of communication technology use in the workplace. Cyber Psychology & Behavior, 10, 436–443.

Everton, W. J., Mastrangelo, P. M. in Jolton, J. A. (2005). Personality correlates of employees’ personal use of work computers. CyberPsychology & Behavior, 8(2), 143–153.

Garrett, R. K. in Danziger, J. N. (2008a). Disaffection or expected outcomes: Understanding personal internet use during work. Journal of Computer-Mediated Communication, 13, 937–958.

Garrett, R. K. in Danziger, J. N. (2008b). On cyberslacking: Workplace status and personal internet use at work. CyberPsychology & Behavior, 11, 287–292.

Henle, C. A. in Blanchard, A. L. (2008b). The interaction of work stressors and organizational sanctions on cyberloafing. Journal of Managerial Issues, 20(3), 383–400.

Hernández-Castro, W. (2016). An empirical assessment of employee cyberslacking in the public sector (doktorska disertacija, Nova Southeastern University). Pridobljeno s https://www.proquest.com

Johnson, P. R. in Rawlins, C. (2008). Employee internet management: Getting people back to work. Journal of Organizational Culture, Communications, and Conflict, 12(1), 43–49.

Katz, J. E. (2004). Telephone. V; International encyclopedia of the social & behavioral sciences.

Kuschnaroff, F. C. in Bayma, F. O. (2014). Critical analysis of cyberslacking in organizational structures. Journal of Human Resource and Sustainability Studies, 2, 70–90.

Lim, V. K. G. (2002). The IT way of loafing on the job: Cyberloafing, neutralizing and organizational justice. Journal of Organizational Behavior, 23, 675–694.

Morris, M. G. in Venkatesh, V. (2000). Age differences in technology adoption decisions: Implications for a changing workforce. Personnel Psychology, 53(2), 375−403.

Oravec, J. A. (2002). Constructive approaches to internet recreation in the workplace. Communications of the ACM, 45, 60–63.

O’Neill, T. A., Hambley, L. A. in Berchovich, A. (2014). Prediction of cyberslacking when employees are working away from the office. Computers in human behaviour, 34, 291–298.

O’Neill, T. A., Hambley, L. A. in Chatellier, G. S. (2014). Cyberslacking, engagement, and personality in distributed work environments. Computers in Human Behavior, 40, 152–160.

Phillips, J. in Reddie, L. (2007). Decisional style and self-reported email use in the workplace. Computers in Human Behavior, 23(5), 2414−2428.

Reinecke, L. (2009). Games at work: The recreational use of games during work hours. CyberPsychology & Behavior, 12, 461–465.

Stanton, J. M. (2002). Company profile of the frequent internet user. Communications of the ACM, 45, 55–59.

Vitak, J., Crouse, J. in LaRose, R. (2011). Personal internet use at work: Understanding cyberslacking. Computers in Human Behavior, 27(5), 1751–1759.

Websense, Inc. Web@Work. (2006). Pridobljeno s http://www.securitymanagement.com/archive/library/websense_technofile0906.pdf

Weatherbee, T. G. (2010). Counterproductive use of technology at work: Information & communications technologies and cyberdeviancy. Human Resource Management Review, 20(1), 35–44.

Whitty, M. T. in Carr, A. N. (2006). New rules in the workplace: Applying object relations theory to explain problem internet and email behavior in the workplace. Computers in Human Behavior, 22, 235–250.