Zmeraj več organizacij za lažje komuniciranje pri svojem delu uporablja poslovna družbena omrežja. V današnjem prispevku predstavljamo pojem poslovnih družbenih omrežij, njihove koristi za organizacijo in zaposlene in vlogo psihologa pri uporaba le-teh. Z uporabo novega kanala komunikacije pa se lahko zabrišejo meje med delom in prostim časom, o čemer lahko berete v blogu Pravica do odklopa.
Avtor: Timotej Jerman
KAJ SO POSLOVNA DRUŽBENA OMREŽJA?
Poslovna družbena omrežja so spletne platforme, ki zaposlenim omogočajo, da
- Komunicirajo tako s specifičnimi sodelavci kot na ravni celotne organizacije,
- Objavljajo, urejajo in razporejajo tako besedilo kot datoteke,
- Si ob poljubnem času ogledujejo sporočila, povezave, besedila in datoteke, s katerimi je na omrežju upravljal katerikoli drugi član organizacije.
Poslovna družbena omrežja niso odprta javnosti, temveč so omejena na zaposlene v organizaciji, v prvi vrsti pa so namenjena interni komunikaciji, ki poteka v skladu z vnaprej predvidenimi smernicami.
SLACK
Eno izmed najpogosteje uporabljenih poslovnih družbenih omrežij je Slack. Soustanovitelj in direktor Slacka, S. Butterfield, svoje poslovno družbeno omrežje označuje kot alternativo službeni e-pošti, z njim se namreč izognemo preveliki količini podatkov in vnovičnem iskanju in vpisovanju naslovnikov – ki sta 2 izmed večjih pomanjkljivosti službene e-pošte.
Uporaba Slacka kot poslovnega družbenega omrežja je po eni od raziskav:
- za 32 % zvišala produktivnost,
- za 48,6 % zmanjšala količino službene e-pošte,
- za 25,1 % zmanjšala število skupinskih sestankov.
KORISTI ZA ORGANIZACIJO IN ZAPOSLENE
Poslovna družbena omrežja prinašajo koristi tako za organizacije kot za njihove zaposlene.
Kadar z njimi upravljamo na ustrezen način, lahko:
- izboljšajo sodelovanje,
- zvišajo produktivnost pri delu,
- okrepijo zaupanje med sodelavci,
- preprečijo podvajanje dela,
- spodbudijo medsebojno deljenje znanja.
Veliki večini zaposlenih se zdi uporaba take vrste omrežij zelo privlačna. Poročajo, da uporaba poslovnih družbenih omrežij poleg že omenjenega:
- veča občutek skupnosti in povezanosti med sodelavci (kljub geografski razpršenosti),
- omogoča možnost sodelovanja na daljavo,
- pomaga pri krepitvi in obogatitvi organizacijske kulture,
- poveča transparentnost komunikacije med sodelavci,
- olajša iskanje informacij,
- omogoča, da ostanejo na tekočem z aktualnim dogajanjem v organizaciji, ter pri njih spodbujajo naglo zbiranje in širjenje zamisli,
- vzbuja dobro počutje ob pomoči drugim (dobijo občutek, da so pomemben del organizacije, kar deluje motivirajoče).
VLOGA PSIHOLOGA
Eden od načinov, kako lahko psiholog prispeva na tem področju, je nedvomno v vlogi spodbujevalca. Uporaba poslovnih družbenih omrežij v organizacijah namreč pogosto ni izbirna, temveč obvezna, zato je ključnega pomena, da zaposleni v njej zaznavajo korist.
Zaradi osrednje vloge, ki jo v organizaciji igra poslovno družbeno omrežje, je predstavitev in poučevanje uporabe le-tega smiselno vključiti že v proces organizacijskega uglaševanja (angl. onboarding), začenši s prvim dnem.
Vabimo vas k branju celotne seminarske naloge, ki se dotika še:
- zgodovinskega pregleda nastanka poslovnih družbenih omrežij
- omejitev in pasti uporabe poslovnih družbenih omrežij
- nasvetov za vpeljavo poslovnega družbenega omrežja
- konkretni primer uporabe Slacka.
Seminarska naloga je dostopna na povezavi: