Uporaba poslovnih družbenih omrežij v organizacijah

Zmeraj več organizacij za lažje komuniciranje pri svojem delu uporablja poslovna družbena omrežja. V današnjem prispevku predstavljamo pojem poslovnih družbenih omrežij, njihove koristi za organizacijo in zaposlene in vlogo psihologa pri uporaba le-teh. Z uporabo novega kanala komunikacije pa se lahko zabrišejo meje med delom in prostim časom, o čemer lahko berete v blogu Pravica do odklopa.

Avtor: Timotej Jerman


KAJ SO POSLOVNA DRUŽBENA OMREŽJA?

Poslovna družbena omrežja so spletne platforme, ki zaposlenim omogočajo, da

  1. Komunicirajo tako s specifičnimi sodelavci kot na ravni celotne organizacije,
  2. Objavljajo, urejajo in razporejajo tako besedilo kot datoteke,
  3. Si ob poljubnem času ogledujejo sporočila, povezave, besedila in datoteke, s katerimi je na omrežju upravljal katerikoli drugi član organizacije.

Poslovna družbena omrežja niso odprta javnosti, temveč so omejena na zaposlene v organizaciji, v prvi vrsti pa so namenjena interni komunikaciji, ki poteka v skladu z vnaprej predvidenimi smernicami.

SLACK

Eno izmed najpogosteje uporabljenih poslovnih družbenih omrežij je Slack. Soustanovitelj in direktor Slacka, S. Butterfield, svoje poslovno družbeno omrežje označuje kot alternativo službeni e-pošti, z njim se namreč izognemo preveliki količini podatkov in vnovičnem iskanju in vpisovanju naslovnikov – ki sta 2 izmed večjih pomanjkljivosti službene e-pošte.  

Uporaba Slacka kot poslovnega družbenega omrežja je po eni od raziskav:

  • za 32 % zvišala produktivnost,
  • za 48,6 % zmanjšala količino službene e-pošte,
  • za 25,1 % zmanjšala število skupinskih sestankov.

KORISTI ZA ORGANIZACIJO IN ZAPOSLENE

Poslovna družbena omrežja prinašajo koristi tako za organizacije kot za njihove zaposlene.

Kadar z njimi upravljamo na ustrezen način, lahko:

  • izboljšajo sodelovanje,
  • zvišajo produktivnost pri delu,
  • okrepijo zaupanje med sodelavci,
  • preprečijo podvajanje dela,
  • spodbudijo medsebojno deljenje znanja.

Veliki večini zaposlenih se zdi uporaba take vrste omrežij zelo privlačna. Poročajo, da uporaba poslovnih družbenih omrežij poleg že omenjenega:

  • veča občutek skupnosti in povezanosti med sodelavci (kljub geografski razpršenosti),
  • omogoča možnost sodelovanja na daljavo,
  • pomaga pri krepitvi in obogatitvi organizacijske kulture,
  • poveča transparentnost komunikacije med sodelavci,
  • olajša iskanje informacij,
  • omogoča, da ostanejo na tekočem z aktualnim dogajanjem v organizaciji, ter pri njih spodbujajo naglo zbiranje in širjenje zamisli,
  • vzbuja dobro počutje ob pomoči drugim (dobijo občutek, da so pomemben del organizacije, kar deluje motivirajoče).

VLOGA PSIHOLOGA

Eden od načinov, kako lahko psiholog prispeva na tem področju, je nedvomno v vlogi spodbujevalca. Uporaba poslovnih družbenih omrežij v organizacijah namreč pogosto ni izbirna, temveč obvezna, zato je ključnega pomena, da zaposleni v njej zaznavajo korist.

Zaradi osrednje vloge, ki jo v organizaciji igra poslovno družbeno omrežje, je predstavitev in poučevanje uporabe le-tega smiselno vključiti že v proces organizacijskega uglaševanja (angl. onboarding), začenši s prvim dnem.


Vabimo vas k branju celotne seminarske naloge, ki se dotika še:

  • zgodovinskega pregleda nastanka poslovnih družbenih omrežij
  • omejitev in pasti uporabe poslovnih družbenih omrežij
  • nasvetov za vpeljavo poslovnega družbenega omrežja
  • konkretni primer uporabe Slacka.

Seminarska naloga je dostopna na povezavi: