Zelena delovna mesta, zelene pisarne – zelena psihologija? – intervju z dr. Renato Karba

Zelena delovna mesta so tema, o kateri smo že veliko pisali. Bolj zeleno ni nujno dražje ali manj kvalitetno in ne vpliva na organizacijo dogodkov.

Avtorica: Aleksandra Erjavec


O zelenih delovnih mestih sem se pogovarjala z dr. Renato Karba, namestnico direktorice in vodjo projektov pri Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, ki je v Sloveniji orala ledino na področju zelenih delovnih mest. Gospa Karba vidi poslanstvo Umanotere v spodbujanju trajnostnega razvoja v Sloveniji preko vplivanja na politike na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Delujejo tudi na področju ozaveščanja in izobraževanja različnih ciljnih skupin, od lokalnih skupnosti do bolj specifičnih skupin. Psihologijo pa prepoznava kot eno izmed ključnih področij pri vsaki transformaciji v družbi, k čemur spadajo tudi podjetja oz. organizacije in delovna mesta.

Leta 2014 ste analizirali stanje na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji. Kaj se je v zadnjih letih izboljšalo? Kakšne predloge za spodbujanje zelenih delovnih mest v Sloveniji bi še dodali, kaj nam v primerjavi s tujino še manjka?

Slovenija je bila med pionirji glede statistik zelenih delovnih mest. V pilotni projekt evidentiranja zelenih delovnih mest je bil vključen tudi Statistični urad Republike Slovenije, potem pa se ni več naprej razvijalo, ostala je samo začetna ocena. To je bil za njih naporen projekt, veliko je bilo treba metodološkega razmisleka zaradi neopredeljenih pojmov, kaj zelena delovna mesta sploh so, ampak vseeno je bil to dober začetek. Kar pa se tiče spodbujanja zelenih delovnih mest, ne bi mogla reči, da na tem v Sloveniji delamo sistematično, v smislu povečanja števila zelenih delovnih mest. Delamo na različnih področjih, npr. zmanjševanje porabe energije, povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, povečanje deleža ekološkega kmetijstva – to so vse teme, za katere imamo akcijske načrte in seveda posredno vplivajo tudi k povečanju števila zelenih delovnih mest. Sistematično pa se prav na zelenih delovnih mestih ne dela, tako da se tudi malo preučujejo psihološki vidiki zelenih delovnih mest, kaj to, če so na zelenem delovnem mestu, pomeni za ljudi oz. kako jih motivirati k temu, da bi svoje delovno mesto, dejavnost, organizacijo ozelenili. To je še zelo v povojih.

V Sloveniji nam manjkata sistematičnost in medsektorsko sodelovanje, da bi ozelenitev delovnih mest, dejavnosti oz. našega načina delovanja postala krovna tema v družbi. V državni upravi je vse, kar je zeleno, v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Eno ministrstvo ne more doseči prav veliko. Imamo še druge ključne resorje, ki bi se morali vključiti, predvsem gospodarstvo, javne finance, šolstvo. Zdi se mi, da so nekatere lokalne skupnosti pri tem veliko bolj napredne. Seveda pa je ukrepanje na lokalni ravni bolj fleksibilno, okretno in lažje usmerjati kot na državni ravni.

Ali moramo, da dobimo zelena delovna mesta, oblikovati nova delovna mesta ali zadostujejo obstoječa? Je možno vsako delovno mesto narediti bolj zeleno?

Ozelenitev obstoječih delovnih mest bi bila že zelo velika zmaga. Mislim, da bi to potem tudi spodbudilo vzpostavitev novih zelenih delovnih mest. Vsekakor je možno vsako delovno mesto narediti bolj zeleno. Veliko prispeva že to, kako delujemo čisto ozko na delovnem mestu – kako ravnamo z naravnimi viri, z vodo, koliko energije ali papirja porabimo, kako ravnamo z odpadki. Seveda pa lahko večina organizacij največji prispevek naredi z ozelenitvijo svoje dejavnosti (svojih produktov, storitev, ki jih ponuja na trgu).

C:\Users\erjav\Downloads\Renata Karba 1.jpg

(Vir fotografije: osebni arhiv ge. Renate Karba)

V Priročniku za evropsko zeleno pisarno, pri katerem je sodelovala tudi Umanotera, so predstavljene dobre prakse iz tujine. Bi izpostavili slovenski primer dobre prakse zelene pisarne?

Naša organizacija ima vzpostavljen sistem upravljanja z vplivi na okolje, na spletni strani je pod zavihkom »Kdo smo«, »Kako delujemo« predstavljen zeleni sistem delovanja. To je del našega sistema kakovosti – vzpostavljeno imamo zeleno ekipo, imamo koordinatorja zelenega delovanja, politiko zelenega delovanja in akcijski načrt, ki ga vsako leto posodabljamo. Vsako leto merimo ogljični odtis svojega delovanja in ga objavimo v svojem letnem poročilu. To je nekaj, kar stalno izboljšujemo in je skladno z našim poslanstvom, na tem področju moramo biti dobra praksa. Naše znanje na področju upravljanja z vplivi na okolje prenašamo tudi na druge organizacije.

V javni upravi bi izpostavila primer Oddelka za varstvo okolja v Mestni občini Ljubljana, ki ima vzpostavljen sistem EMAS in tudi vsako leto poroča o svojem okoljskem delovanju ter s svojim delovanjem znotraj občinske uprave spodbuja k zelenim projektom in zelenemu delovanju. 

Tiskarna Medium iz Žirovnice pa je primer manjšega podjetja, ki ima tudi že kar nekaj let vzpostavljen sistem zelenega delovanja in so tudi certificirani – imajo EMAS in ISO 14001, to sta sistema za upravljanje z vplivi na okolje. Ta organizacija ozelenjuje svoje delovanje, kolikor ga lahko, in tudi ozavešča svoje stranke. 

Ukrepi za »ozelenitev« večinoma prihajajo s strani nadrejenih. Kaj lahko za bolj zeleno delovno mesto ali organizacijo naredi zaposleni sam?

Vedno lahko najprej pogleda sebe in svoj način delovanja ter postane zgled v svojem delovnem okolju, spodbuja tudi sodelavce, podaja pobude vodstvu, podaja pobude za to, da se podjetje povezuje z organizacijami, ki so tudi bolj zeleno usmerjene, da se oblikujejo povezave, ki so skupaj močnejše (se medsebojno usposabljajo, delijo dobre prakse). Skoraj vsaka organizacija izvaja letne razgovore, pripravlja načrte, izobraževanja za usposabljanje zaposlenih – tam se lahko lansirajo pobude za krepitev usposobljenosti zaposlenih in organizacije na tem področju. 

Kdaj lahko določeno organizacijo označimo za »zeleno« (npr. v industrijah, kjer primarna dejavnost, kot je predelava in obdelava kovin, pripomore k onesnaževanju okolja, vendar pa pri svojih proizvodnih procesih uporabljajo okolju prijaznejšo tehnologijo, reciklirajo ipd.)?

Pri komuniciranju »zelenosti« moramo biti zelo previdni, da ne zapademo v okoljsko zavajanje (angl. greenwashing). Ko komuniciramo elemente okolju prijaznejšega delovanja, moramo biti zelo specifični. To, da rečemo, da je neko podjetje zeleno, ni dobra rešitev. Lahko pa rečemo npr. »Naše podjetje se ukvarja s to dejavnostjo, izračunali smo svoj ogljični odtis, evidentirali smo točke v naši dejavnosti, kjer porabljamo največ energije oz. na kakršenkoli drug način škodljivo vplivamo na okolje, smo sprejeli take ukrepe in z njimi dosegli take prihranke energije, izpustov toplogrednih plinov, količine odpadkov itn.« Pavšalne ocene, da je nekaj zeleno, trajnostno, so zelo vprašljive.

Zaposleni pri Umanoteri imate raznolike izobrazbe. Ste že kdaj sodelovali s psihologom oziroma kje vidite morebitno dodano vrednost psihologa na področju zelenih delovnih mest?

Živimo v zelo razburljivem času, ko se odloča, ali bomo pravočasno kot globalna skupnost šli v transformacijo in uskladili način svojega življenja in delovanja z nosilno sposobnostjo planeta oz. ali bomo to naredili na bolj ali manj boleč način. Vsakodnevno delo s temi vsebinami je povezano s stiskami. V Umanoteri veliko delamo na kalibriranju ekipe, na tem, da se pogovarjamo, da delimo svoj stres in ga zmanjšujemo, da si dobimo tudi zunanjo podporo na tem področju. V naši organizaciji psiholog še ni bil zaposlen, za to si vedno dobimo zunanjo podporo (psihologi, mediatorji, psihoterapevti ipd.). Na širši ravni še nismo sodelovali s psihologi, bi pa znalo biti to zelo koristno, predvsem na področju raziskovanja, kako spremeniti vedenje in ravnanje ljudi, da bi bilo bolj okolju prijazno. 


Opis avtorice:

C:\Users\erjav\Desktop\290x290.jpg

Sem Aleksandra Erjavec, študentka magistrskega študija psihologije v Ljubljani. Med študijem sem se navdušila predvsem nad kadrovsko in šolsko psihologijo. Prosti čas posvečam prostovoljstvu, branju in odkrivanju neznanega.