V prispevku predstavljamo pomen samopodobe na povdstvenih položajih, kaj je preveč in kaj premalo samopodob, kakšna je pravzaprav ustrezna samopodoba za dobrega vodjo in kako pridemo do nje. Pisali smo že o tem, kako biti dober vodja, prav tako pa vas vabimo k branju bloga Je vodja človek ali stroj?.

---

Avtorica: Eva Kavčič

»Believe in yourself.« Opis, ki se je verjetno vsaj enkrat v življenju znašel nekje na tvojem Facebook ali Instagram zidu. To je po mnenju nekaterih napis, ki bi ga morali najti na ohranjevalniku zaslona vsake dobre vodje. Spet drugi bi se takšnemu šefu izognili v velikem loku, saj seveda ne želijo, da bi bil njihov vodja vase zagledan narcis! Kaj pa se v resnici skriva v vodjah, ki sledijo temu izreku? 

Govorimo o samopodobi. O celostni podobi o sebi, ki vključuje predstavo o lastnih značilnostih, občutjih, stališčih, sposobnostih …, in igra zelo pomemben dejavnik v našem življenju. Vpliva na to, kako se vedemo, kaj čutimo, kako razmišljamo, kakšne odnose ustvarjamo … 

Samopodoba ima tako pomemben vpliv na različna področja našega življenja. Eno izmed teh področij je tudi delo, v okviru katerega je samopodoba predvsem pomembna za posameznike na vodilnih položajih. Nekateri celo pravijo, da je prav dobra samopodoba vstopnica v krog vodilnih osebnosti. To potrjujejo tudi raziskave, ki kažejo, da je poleg inteligentnosti, dominantnosti, čustvene stabilnosti, samopodoba ena najbolj tipičnih značilnostih dobrih vodij. 

Kaj se zgodi, če je na vodstvenem položaju posameznik s slabo samopodobo?

Pomembnost ustrezne samopodobe lahko ponazorimo s primerom vodenja posameznikov s slabo samopodobo. Ti so največkrat prepoznani kot negotovi in zmedeni, kar se zagotovo ne ujema z dominantnostjo, ki je prepoznana kot pomembnejša značilnost dobre vodje. Poleg tega njihov negativen odnos do sebe vpliva na manjšo naklonjenost tudi do drugih ljudi, kar otežuje sodelovanje s kolegi in sodelavci na delovnem mestu. Posameznikovo nezadovoljstvo in nespoštovanje do sebe pa lahko posledično vpliva tudi na neprofesionalno opravljanje delovnih nalog in na nižjo udeležbo na dodatnih izobraževanjih. 

Kakšna je torej ustrezna samopodoba, značilna za dobre vodje?

Samopodoba mora biti v prvi vrsti izgrajena. Razvoj samopodobe poteka od rojstva naprej, in sicer na podlagi naših izkušenj, interakcij z drugimi, razvitih sposobnosti in kulturne tradicije. V mladostništvu se ta razvoj stabilizira in idealno je, da ob tem oblikujemo jasno strukturo podobe o sebi. To pomeni, da si v različnih situacijah in trenutkih pripisujemo večinoma enake lastnosti ter se v skladu s tem tudi vedemo in odzivamo na podoben način.

 

Poleg tega mora biti samopodoba realna, kar pomeni, da se zaznavamo takšne, kot v resnici smo, in ne kot takšne, kakršni bi radi bili. Ob tem je pomembno tudi to, da je razkorak med to realno podobo in idealno podobo o sebi čim manjši, saj to vpliva na večje zadovoljstvo, varnost in učinkovitejše optimalno, da ga uporabi kot motivacijo za osebni napredek in uresničevanje lastnega potenciala. 

Ob vsem tem je pomembno, da je samopodoba visoka. Vodja z visoko splošno samopodobo se bo doživljal kot kompetenten, čustveno stabilen, spoštovan od zaposlenih in širše okolice. Poleg tega bo zaupal vase in v svoje delo, hkrati pa bo samokritičen in usmerjen k napredku. Kot tak bo uspešno v te smeri vodil tudi druge.

Kako lahko posameznik na vodstvenem položaju zviša svojo samopodobo?

Kljub temu da je samopodoba relativno stabilna lastnost posameznika, to še ne pomeni, da je ne moremo spremeniti. Spremeni se lahko, ko posameznik razvije nove sposobnosti, se sreča z novimi zahtevami v okolju … Njeno spremembo lahko pri vodjah tako dosežemo z vplivanjem preko akademskega področja – z dodatnimi izobraževanji in udeleževanjem raznih prireditev lahko izboljša svoje sposobnosti, strokovno znanje, kar mu da dodaten občutek samozavesti. 

Zanimivo je, da se je kot pomembno področje, ki vpliva na samopodobo vodij, izkazala tudi telesna samopodoba. Iz tega vidika je pomembno, da vodja na delovno mesto prihaja urejen in je v svojem obnašanju vzgled kolegom ter podrejenim. 

Poleg tega obstaja veliko različnih tehnik, s katerimi lahko posameznik izboljša svojo samopodobo, kot je na primer prepoznava močnih področij, učenje asertivnosti, postavljanje lastnih izzivov … Primer ene izmed tehnik je prikazan na priloženem infogramu. 

Ali lahko pri posamezniku preveč zvišamo samopodobo, kar rezultira v narcistični vodji?

Pogosto se srečamo s podatkom, da (pre)visoka samopodoba vodi v narcističnega posameznika. Toda trenutno raziskave kažejo, da se visoka samopodoba in narcisizem komajda povezujeta. Posameznik z dobro samopodobo verjame, da je vreden in kompetenten, si želi intimnosti, vendar se ne nujno vidi kot večvrednega drugim. Po drugi strani pa narcis meni, da je drugim superioren, medtem ko se ne nujno dojema kot vrednega. Poleg tega imata drugačne razvojne poti in se povezujeta z različnimi starševskimi stili. Vidimo torej, da je skrb, da bi povečevanje samopodobe vodje povzročila narcisizem, odveč. 

Samopodoba je nekaj, kar imamo vsi, in izredno močno vpliva na naše vedenje, česar se velikokrat komajda zavedamo. Žal pa je preveč pomembna, da bi bilo tako! Lahko smo zelo pridni, delavni, dobimo super službo, a nas bo na koncu povozilo to, da nismo prepričani sami vase. Škoda, ne? Čas je, da se začnemo spoznavati, odkrivati, in svojo osebnost z vsemi svojimi značilnostmi izkoriščati sebi v prid – dobra samopodoba nam lahko le pomaga. 

O AVTORICI

Sem Eva, študentka magistrskega študija psihologije v Ljubljani. Na študiju me navdušuje, kako lahko s psihološkim znanjem raziskujemo in pojasnjujemo ogromno stvari, ki se dogajajo okoli nas. Poleg tega pa obožujem še naravo in skavtsko družbo, ustvarjanje ter čas, preživet s svojimi najbližjimi.