Blog / Vodenje

Je vodja človek ali stroj?

Piše: Eva Boštjančič

Kako voditi organizacijo in preživeti?

Vodenje je proces, ki od posameznika zahteva spretnosti, znanja, veliko izkušenj in tudi primerne osebnostne lastnosti. Vodenja se lahko naučimo ali pa tudi ne. Od vodje se pričakuje marsikaj, a hkrati je vodja na vrhu sam. Kratka raziskava na Google Trendi je pokazala, da Slovenci veliko pogosteje iščemo besedo vodenje (modra črta) kot čustva (rdeča črta). Je torej vodenje bolj popularno ali imajo ljudje več težav z njim kot s čustvi? Zanimivo vprašanje.

Je vodenje morda bolj popularno kot čustva ali imajo ljudje le več težav z njim kot s čustvi?

Eden najuglednejših svetovnih sodobnih mislecev, znanstvenikov, psihoanalitikov, “coachov” in predavateljev Manfred Kets de Vries je pretekli teden predaval na IEDC Bled. Njegovo sporočilo je bilo jasno – večina zaposlenih odide zaradi vodje in ne zaradi organizacije. A vodja je kompleksno bitje, ki ga pri vodstvenem vedenju usmerjajo številne nezavedne vsebine. Kets de Vries trdi, da je takšnih vsebin kar 95 %! Se torej vodje sploh poznajo? Zato je vodenje pogostokrat proces, v katerem imajo posamezniki, ki so na čelu skupin, oddelkov ali celo organizacij, neskončno priložnosti, da se spoznajo s samim seboj – pri izvajanju vsakodnevne rutine (če ta pri vodenju sploh obstaja), v konfliktnih situacijah, pri sprejemanju odločitev, delegiranju ipd.

Eden najuglednejših svetovnih sodobnih mislecev, znanstvenikov, psihoanalitikov, “coachov” in predavateljev Manfred Kets de Vries med predavanjem na IEDC Bled.

Kakšen je recept za uspešno vodenje?

Kets de Vries pravi, da univerzalnega recepta za uspešno vodenje žal ni. V Rusiji, na primer, se bolje situirane mlade ženske zgodaj poročijo (da lahko čim prej odidejo od doma), dobijo otroka, ki ga pustijo v oskrbi starih staršev, same pa se odpravijo v svet – po svobodo, znanje in kariernim izzivom naproti. V Sloveniji, na mnogih konferencah, predavatelji izpostavljajo problem zaposlenih menedžerk, ki težko usklajujejo družinske obveznosti s službenimi, v ZDA pa se morajo ženske že tekom šolanja odločiti, kaj je njihov življenjski cilj (kariera ali družina) ter temu potem zelo enoznačno podredijo vse svoje nadaljnje aktivnosti.

Dobre prakse uspešnega vodenja

In katere so prakse, ki jih je priporočil udeležencem HR foruma:

  • Dajte svojim zaposlenim glas. Poslušajte jih. Slišite jih.
  • Skrbite za zaposlene in ne pozabite niti na njihove osebne probleme.
  • Bodite jim vzgled.
  • Pomagajte jim pri osebnem in strokovnem razvoju.
  • Spodbujajte jih, prepoznavajte njihov doprinos k uspešnosti organizacije in ga nagrajujte.
  • Informirajte jih sproti.
  • Konstruktivna in pravočasna povratna informacija je ključ do uspešnega sodelovanja.
  • Odstranite narcise – naj »jaz« postane »mi«.

Nasveti so nastali na osnovi dolgoletne prakse, ki jo je Kets de Vries spoznaval predvsem tekom skupinskih “coachingov” kot tudi ob individualnih psihoterapevtskih srečanjih. In zaključil je z rezultati dolgoletne harvardske študije, da osebno zadovoljstvo (lahko ga poimenujemo tudi osebna sreča) v medosebnih odnosih napoveduje naše mentalno in fizično zdravje. A temelj gradnje tvornih medosebnih odnosov je varna navezanost, ki se vzpostavi med otrokom in pomembnim drugim v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja!

Vodenje in čustva

Torej, vodja je človek z osebno zgodovino, v kateri so se vrsto let nabirale številne osebne bitke, z zmagami ali porazi. Čustva so tista, ki so preteklim dogodkom dajala barvo in čustva so tista, s katerimi se marsikateri vodja še danes bori. So zaželena, a hkrati lahko kažejo tudi posameznikovo ranljivost. So nujna, a lahko marsikoga tudi omejujejo. Da se jih naučiti (vsaj, kako jih izražati in jih prepoznavati), a pot je ovinkasta in dolgotrajna. A tudi to se da.

 


Na naši spletni strani smo pisali tudi o avtentičnem in transformacijskem vodenju, preberete si lahko tudi, kaj je vodenje s cilji, v videu Vodenje organizacij skozi spremembe pa najdete nasvete o učinkovitem uvajanju sprememb v organizacijo.