Na delovnem mestu s(m)o zbrani ljudje, ki smo si različni. Od spola in narodnosti do političnih prepričanj in prehranjevalnih navad. V tako raznolikem okolju lahko prihaja tudi do implicitne pristranskosti zaradi določene lastnosti osebe. Za odpravo tovrstnih dejavnikov, ki lahko vodijo v slabšo delavno klimo ali neupravičene korake pri zaposlovanju, se uporablja intervenco za zmanjšanje implicitne pristranskosti.

---

Avtor: Kristijan Ravnik

Svet okoli nas je zelo kompleksen, ker pa ljudje ne moremo vseh vidikov delovanja nadzorovati zavestno, se veliko procesov v naših možganih izvaja implicitno oziroma nezavedno, kot sta na primer implicitni spomin in implicitno zaznavanje (Greenwald in Krieger, 2006). V to skupino procesov pa sodu tudi implicitna pristranskost (tudi nezavedna pristranskost), ki zajema nezavedna prepričanja ali odnos do določenih socialnih skupin. Velikokrat se implicitna prepričanja razlikujejo od eksplicitnih, torej tistih, do katerih lahko zavestno dostopamo. Glavni problem implicitne pristranskosti pa je to, da se ta kaže v spontanih, avtomatskih in nenamernih reakcijah, ki se jih posameznik niti ne zaveda (Greenwald in Krieger, 2006).

Intervenca za zmanjšanje implicitne pristranskosti je bila ustvarjena na podlagi ugotovitev, da implicitna pristranskost deluje kot navada, ki jo je z uporabo različnih strategij mogoče zmanjšati. Intervenco sestavljajo tri faze. Prvo fazo predstavlja predstavitev rezultatov Implicitnega testa asociacij. Namen predstavitve je, da se posamezniki zavedajo, da imajo implicitna prepričanja, ki lahko negativno vplivajo na druge. Drugo fazo sestavlja edukacija o sami implicitni pristranskosti, kako se razvije in kako se kaže skozi vedenje. Zadnjo fazo pa sestavlja treninga petih strategij za zmanjšanje pristranskosti, ki se osredotočajo na (1) zamenjavo stereotipnih odzivov, (2) predstavljanje nasprotja stereotipa, (3) individuacijo, (4) zavzemanje perspektive druge osebe in (5) dvig možnosti za stik. Pri vsaki strategiji morajo udeleženci tudi sami podati konkretne primere situacij, kjer bi lahko to strategijo uporabili (Devine idr., 2012).

Zgodovinski pregled razvoja intervence

Kot začetek razvoja intervence za zmanjšanje implicitne pristranskosti bi lahko označili razvoj preizkusov, s katerimi lahko merimo samo implicitno pristranskost in določimo, ali določene strategije sploh prispevajo k zmanjšanju pristranskosti. Med ključne preizkuse sodi prej omenjeni Test implicitnih asociacij (Greenwald, McGhee in Schwartz, 1998), ki pa ni edini na tem področju. Kasneje so bili oblikovani še Test implicitnih asociacij z eno kategorijo (Karpinski in Steinman, 2006), Da/Ne asociacijska naloga (Nosek in Banaji, 2001) in še mnogi drugi. Z možnostjo objektivne ocene implicitne pristranskosti so raziskovalci začeli preverjati učinkovitost strategij, kot sta na primer strategija zavzemanja perspektive žrtve (Galinsky in Moskowitz, 2000) in strategija predstavljanje nasprotja stereotipa (Blair, Ma in Lenton, 2001), za kateri je bilo dokazano, da pozitivno vplivata na zmanjšanje implicitne pristranskosti vsaj v krajšem časovnem obdobju. Zaradi pomanjkanja dokazov o dolgotrajnih učinkih strategij na zmanjšanje implicitne pristranskosti so Devine idr. (2012) oblikovali Intervenco za zmanjšanje implicitne pristranskosti, ki je vsebovala več pristopov in strategij, ki so se v preteklosti pokazali kot učinkoviti. Bili so tudi prvi, ki so dokazali, da je možno tudi dolgoročno zmanjšati implicitno pristranskost.

Uporabnost metode

Devine idr. (2012) so intervenco uspešno uporabili za zmanjšanje implicitnih prepričanji do temnopoltih Američanov. Rezultate njihove raziskave so Forscher idr. (2017) kasneje ponovno potrdili na večjem vzorcu. Carnes idr. (2015) so intervenco prilagodili za zmanjšanje pristranskosti do žensk v akademskih krogih. Ugotovili so, da je bila intervenca uspešna in predstavlja obetaven pristop k zmanjšanju pristranskosti pri napredovanju žensk v akademskem okolju. Zmanjšanje pristranskosti so dosegli tudi Jackson idr. (2014) z uporabo nekoliko modificirane obliko intervence. V njihovi raziskavi so uspešno zmanjšali implicitno pristranskost do žensk na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (ang. STEM fields).

Namen uporabe metode v delovnih organizacijah

Intervenca za zmanjšanje predsodkov je na splošno namenjena zmanjšanju implicitne pristranskosti. Za uporabo intervence v delovni organizaciji pa bi bilo smiselno biti pozoren v primeru, da se zaposleni med seboj razlikujejo glede na raso, versko prepričanje, spolno usmerjenost … V takem primeru gre za okolje, kjer je večja verjetnost, da se bodo zaposleni med seboj obravnavali neenako ravno zaradi implicitne pristranskosti. Na primer programer Miha ima lahko neupravičeno manjšo možnost za napredovanje na pozicijo vodje programerjev, ker je istospolno usmerjen. Prav tako pa je za uporabo intervence smiselno biti pozoren pri poklicih, kjer zaposleni ocenjujejo druge ljudi. Na primer kadrovski psiholog pri zaposlovanju lahko zaradi implicitne pristranskosti nezavedno daje prednost kandidatom moškega spola. Podobni primeri poklicev so še bankir, ki odobrava posojila, in zdravnik pri določanju ustrezne zdravstvene obravnave (Greenwald in Krieger, 2006).

Če vas tema podrobneje zanima, vabljeni k branju seminarske naloge, ki vsebuje še:

• Opis Testa implicitnih asociacij
• Potek izvedbe postopka na konkretnem primeru
• Omejitve intervence
• Vlogo psihologa pri uvajanju intervence
• Avtorjev pogled na intervenco

Seminarska naloga je dostopna na povezavi:

Literatura

Blair, I. V., Ma, J. E. in Lenton, A. P. (2001). Imagining stereotypes away: The moderation of implicit stereotypes through mental imagery. Journal of Personality and Social Psychology, 81, 828–841

Carnes, M., Devine, P. G., Manwell, L. B., Byars-Winston, A., Fine, E., Ford, C. E., Forscher, P., Isaac, C., Kaatz, A., Magua, W. in Sheridan, J. (2015). The Effect of an Intervention to Break the Gender Bias Habit for Faculty at One Institution. Academic Medicine, 90(2), 221-230.

Devine, P. G., Forscher, P. S., Austin, A. J. in Cox, W. T. (2012). Long-term reduction in implicit race bias: A prejudice habit-breaking intervention. Journal of Experimental Social Psychology, 48(6), 1267-1278.

Forscher, P. S., Mitamura, C., Dix, E. L., Cox, W. T. in Devine, P. G. (2017). Breaking the prejudice habit: Mechanisms, timecourse, and longevity. Journal of Experimental Social Psychology, 72, 133-146.

Galinsky, A. D. in Moskowitz, G. B. (2000). Perspective-taking: Decreasing stereotype   expression, stereotype accessibility, and in-group favoritism. Journal of Personality and Social Psychology, 78, 708–724

Greenwald, A. G. in Krieger, L. H. (2006). Implicit Bias: Scientific Foundations. California Law Review, 94(4), 945-967. 

Greenwald, A. G., Mcghee, D. E. in Schwartz, J. L. (1998). Measuring individual differences in implicit cognition: The implicit association test. Journal of Personality and Social Psychology, 74(6), 1464-1480.

Jackson, S. M., Hillard, A. L. in Schneider, T. R. (2014). Using implicit bias training to improve attitudes toward women in STEM. Social Psychology of Education, 17(3), 419-438.

Karpinski, A. in Steinman, R. B. (2006). The single category IAT as a measure of implicit social cognition. Journal of Personality and Social Psychology, 91(1), 16-32.

Nosek, B. A. in Banaji, M. R. (2001). The go/no-go association task. Social Cognition, 19(6), 625-664.

Kavčič, T. (2010). Nove metode merjenja osebnosti: implicitno ali posredno merjenje. Psihološka obzorja, 19(1), 99-121.