Obrekovanje je prisotno že od nekdaj. Ker pa raziskav na to temo v Sloveniji še ni, so avtorice v svoji vseslovenski raziskavi o obrekovanju v delovnih organizacijah raziskovale, kako pogosto je obrekovanje v slovenskih organizacijah, koga zaposleni pogosteje obrekujejo, sodelavce ali nadrejene, ter kako se pogostost obrekovanja razlikuje glede na odnose in spol udeležencev.
Avtorice: Vita Čebulj, Nina Ćuruvija, Martina Kreča in Sara Pavlović Milijašević
Obrekovanje soo merile z Vprašalnikom obrekovanja na delovnem mestu, ki so ga prevedle v slovenščino in priredile. Vprašalnik je izpolnilo 209 zaposlenih oseb, od tega 170 žensk. Ugotovile so, da je obrekovanje v veliki meri prisotno tudi v slovenskih organizacijah, pogosteje pa so tarče obrekovanja sodelavci. Več obrekovanja opažajo pri sodelavcih, ki so v tesnih in prijateljskih odnosih. Zaposleni pogosteje uporabljajo pozitivno kot negativno obrekovanje, razlik med spoloma pa ni.
Pozitivno in negativno obrekovanje
V raziskavi so se zato osredotočile tako na negativno kot tudi pozitivno obrekovanje na delovnem mestu. Pri pozitivnem gre za to, da zaposleni hvalijo dejanja drugih (sodelavcev in nadrejenih), o njih povedo dobre stvari, zagovarjajo njihova dejanja in izrazijo spoštovanje do njih. Pri negativnem obrekovanju pa gre za to, da zaposleni o sodelavcih in nadrejenih izrazijo dvom o sposobnostih, kritiko, delijo nelaskavo zgodbo ali se čeznje pritožujejo (Brady idr., 2017). Nekateri avtorji obrekovanje razumejo kot obliko socialnega učenja, saj se preko njega posamezniki učijo o (ne)uspehih drugih in jim tako pomaga razumeti, kako uspešno delovati v družbi (Baumeister idr., 2004, v Brady idr., 2017). Drugi pa trdijo, da gre pri obrekovanju za proces socialne primerjave (npr. Wert in Salovey, 2004, v Brady idr., 2017).
Tarče obrekovanja
Tarče tako pozitivnega kot negativnega obrekovanja so pogosteje sodelavci znotraj iste delovne skupine kot pa sodelavci iz drugih delovnih skupin. Glede pogostosti pozitivnega in negativnega obrekovanja nadrejenih in sodelavcev obstajajo določene razlike. Visok družbeni status v organizaciji ščiti nadrejene, da so redkeje tarča negativnega obrekovanja, hkrati pa ne spodbuja pozitivnega obrekovanja. To pomeni, da zaposleni pogosteje negativno obrekujejo svoje sodelavce kot pa nadrejene, glede pozitivnega obrekovanja pa ne prihaja do razlik (Ellwardt idr., 2012).
Pomembno je vzpostaviti ravnovesje …
Obrekovanje je pogostejše med sodelavci, ki so v tesnih in prijateljskih odnosih. Pri tem obstaja pomembna razlika med pogostostjo pozitivnega in negativnega obrekovanja, pri čemer je več prvega. Ugotovitve, pridobljene s to raziskavo, lahko uporabijo kadroviki in vodje v organizacijah. Aplicirajo lahko tudi preveden Vprašalnik obrekovanja na delovnem mestu (Brady idr., 2017), da preverijo pogostost obrekovanja v organizaciji in izide, povezane s tem. Na podlagi tega lahko nato oblikujejo različne intervence za izboljšanje stanja, v kolikor se to izkaže kot potrebno. Pomembno je namreč vzpostaviti ravnovesje med pogostostjo pozitivnega in negativnega obrekovanja, saj lahko negativno znižuje psihološko blagostanje zaposlenih, pozitivno obrekovanje pa lahko ustvarja previsok pritisk na zaposlene glede njihove učinkovitosti izvedbe.
Celotno poročilo o raziskovalni nalogi, vključno z rezultati, metodo raziskovanja in prirejenim vprašalnikom, si lahko ogledate v priponki.
Literatura
Brady, D. L., Brown, D. J. in Liang, L. H. (2017). Moving beyond assumptions of deviance: The reconceptualization and measurement of workplace gossip. Journal of Applied Psychology, 102(1), 1–25.
Ellwardt, L., Labianca, G. J. in Wittek, R. (2012). Who are the objects of positive and negative gossip at work? A social network perspective on workplace gossip. Social Networks, 34(2), 193–205. https://doi.org/10.1016/j.socnet.2011.11.003
Kanteti, V. (2015). Demographic differences in workplace gossiping behaviour in organizations – An empirical study on employees in SMEs. Asia Pacific Journal of Research, 1(34), 72–76.
Podlesek, A. in Brenk, K. M. (2020). Osnove psihološkega merjenja: Psihofizikalna metodologija. Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Tan, N., Yam, K. C., Zhang, P. in Brown, D. J. (2021). Are you gossiping about me? The costs and benefits of high workplace gossip prevalence. Journal of Business and Psychology, 36, 417–434. https://doi.org/10.1007/s10869-020-09683-7 Watson, D. C. (2012). Gender differences in gossip and friendship. Sex Roles, 67, 494–502. DOI 10.1007/s11199-012-0160-4
psihologijadela.com 