Katere so bistvene osebnostne razlike med moškim in ženskim načinom vodenja? Ali se ženske na položajih v svojih značilnostih močno razlikujejo od moških? Verjetno ni bilo prvič, da ste prebrali, ali si morda celo zastavili katero izmed zgornjih vprašanj. Če vas zanima, zakaj v družbi in svetu prevladuje prepričanje, ki a priori zagovarja boljše vodilne sposobnosti enega spola pred drugim, ter kakšna je bistvena razlika v stilih in načinih vodenja med spoloma, vabljeni k branju sledeče blog objave.

---

Ali gre res za genetsko pogojenost razlik med spoloma v vodenju?

V bistvu ne. Gre namreč bolj za femininost in maskulinost kot osebnostni potezi, ki imata nek značilen vzorec in trend različnega pojavljanja med spoloma, torej da maskuline poteze prevladujejo bolj pri moški populaciji, feminine pa pri ženski.

Kaj ugotavljajo raziskave?

Ženske naj bi bile nasploh bolje motivacijsko opremljene, saj so energetične in entuziastične, naj bi vzdrževale boljšo komunikacijo z zaposlenimi in njihovo informiranost, bolje podajale povratno informacijo in izpolnjevale pričakovanja s postavljanjem visokih ciljev. Moški na drugi strani, pa so boljši v tradiciji, ki se nanaša na gradnjo znanja na preteklih izkušnjah, v inovacijah, strategiji, ohranjanju mirnosti, delegiranju, kooperativnosti in v vplivanju. 

Ženske naj bi imele tudi bolje razvite medosebne sposobnosti, so bolj občutljive do drugih, jasneje izražajo misli in čustva in razvijajo boljše odnose z zaposlenimi. Glavni dejavnik, da ne uspejo tako velikokrat doseči višjih vodilnih položajev kot moški, se skriva v tem, da so tradicionalno najbolj cenjene lastnosti za vodenje maskuline, vendar pa raziskave nakazujejo, da predvsem v zadnjih letih lastnosti, kot so asertivnost, individualizem ter orientiranost na naloge niso vedno tiste, ki pripomorejo k uspešnosti vodenja. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Zdaj pa k stilom vodenja...

V prvo izmed treh glavnih skupin spadajo konstruktivni stili vodenja. Kot že ime pove, so ti najbolj zaželeni in so tudi enakomerno porazdeljeni med obema spoloma.

Najznačilnejši je stil doseganja, ki je sicer nekoliko pogostejši med moškimi, ampak to odstopanje ni veliko. Zanj je značilna predvsem usmerjenost in zmožnost določanja in doseganja realnih ciljev, boljšega načrtovanja, večjega spoštovanja in samouresničevanja. 

Drugi v tej skupini je samo-aktualizirajoči stil. Ta se povezuje z najvišjo stopnjo osebnostnega razvoja in se na splošno kaže z odličnim sprejemanjem drugih. V tem primeru so ljudje zelo nagnjeni k samorazvoju in sprostitvi negativnih občutij. Imajo tudi več energije, verjamejo v svoj instinkt in so odprti za nove izkušnje. 

Naslednji v tej skupini je humanistično-opogumljajoči stil, na katerem imajo višje dosežke predvsem ženske. Ta se tudi nanaša na pozitivno brezpogojno sprejemanje drugih, vendar na drugačen način. Ljudje s takšnim stilom razmišljanja so zelo občutljivi na potrebe drugih, cenijo tesne odnose in večino svoje energije vlagajo v razvoj drugih ter iskreno verjamejo v njihove zmožnosti. 

Zadnji v tej skupini je pripadnostni stil, ki je kot pričakovano tudi bolj razširjen med ženskami. Nanaša se na resnično potrebo po socialni interakciji in medosebnih stikih. Gre za visoko cenjenje močnih odnosov, prizadevanje za razvoj medosebnih veščin in motiviranje drugih s prijaznim odnosom. 

Druga večja skupina stilov so pasivno-obrambni stili. Gre za prvo večjo skupino manj zaželenih stilov, kjer večinoma prevladujejo ženske.

Kot prvega omenimo potrditveni stil. Ta se nanaša na obrambni pristop, ki temelji na potrebi po sprejemanju drugih. 

Naslednji je konvencionalni stil, kjer gre predvsem za ravnanje le v skladu z normami. To je lahko tudi nevarno, ker na ta način ljudje tvegajo, da bodo izgubili svojo posebnost in individualnost. 

Sledi odvisni stil vodenja, pri katerem posamezniki raje sledijo in so odvisni od drugih. Zanje je značilno tudi to, da jim je predvsem težko reči “ne”.

Zadnji v to skupino spada še izogibajoč stil vodenja. Ljudje s tem stilom se navadno bojijo neuspeha in ne prevzemajo odgovornosti za svoje vedenje. Težko izrazijo svoja čustva in se pogosto osredotočijo na svoje slabosti in ne na svoje moči.

Zadnjo skupino pa predstavljajo  agresivno-obrambni stili, ki pa so za razliko od prejšnje večje skupine vsi pogostejši pri moških.

Sem spada opozicionalni stil, za katerega je značilno, da se voditelji pogosto zdijo oddaljeni, da iščejo napake drugih in menijo, da so njihove ideje vrednejše od ostalih. 

Prav tako sem uvrščamo tudi stil moči. Ljudje s tem stilom so motivirani s potrebo po prestižu, statusu in vplivu. 

Naslednji je tekmovalni stil, ki odraža predvsem potrebo po primerjanju z drugimi. Raziskave dokazujejo celo, da so pravzaprav ljudje, ki dosegajo visoke rezultate na tem stilu, zelo agresivni in se v resnici zelo bojijo neuspeha.

Zadnji stil vodenja pa je perfekcionistični. Kot pove že ime, se le-ta nanaša na potrebo po tem, da nas dojemajo kot “popolne”. 

Več o različnih stilih vodenja pa si lahko preberete tudi tukaj.

Ali lahko torej trdimo, da so predstavniki enega spola boljši vodje od drugega?

Predvsem na osnovi vsega opisanega ter tudi sama sem takšnega mnenja, da ne. Se je pa koristno zavedati nekaterih razlik med maskulinimi in femininimi lastnostmi in jih upoštevati ter predvsem vedeti, katere lastnosti so za določeno delovno mesto bolj potrebne. Le uravnoteženo razmerje med njimi lahko namreč pripomore k najboljšemu izkupičku glede uspešnejšega vodenja.

Literatura

Radu, C., Deaconu, A. in and Frăsineanu, C. (2017). Leadership and Gender Differences—Are Men and Women Leading in the Same Way? DOI: 10.5772/65774

O avtorici

Sem Neža Kučer, študentka magistrskega študija psihologije v Ljubljani. V svojem prostem času najraje hodim na sprehode v naravi in ob tem poslušam glasbo. Rada imam tudi živali, predvsem mačke in konje, ki jih tudi jezdim. Zelo se navdušujem nad potovanji in preizkušanjem domače in tuje kulinarike, najraje pa se družim in vse prijetne izkušnje delim s svojimi najbližjimi. Na področju študija še nisem točno izoblikovala svojih preferenc, mi je pa trenutno najbolj zanimivo področje klinične psihologije.