Nas bo ChatGPT zamenjal? Kakšna stališča naj zavzamemo do umetne inteligence – je to zgolj modna muha, poskus prihodnosti, ki bo izzvenel? Preberite si razmišljanja mladega psihologa …

---

Avtor: Patrik Senica

Verjetno se vsi spomnimo znanstveno fantastičnih filmov, kot je »Terminator« Jamesa Camerona, ali pa Kubrickov kultni film »2001: Odiseja v vesolju«. Tovrstni filmi so nas, sploh pred desetletji, ko so izšli, navduševali, saj so prikazovali hipotetično prihodnost, za katero smo si predstavljali, da je nikakor ne bomo dočakali v obdobju naših življenj. Tudi jaz, ki sem rojen ob koncu generacije milenijcev ali na začetku generacije Z, sem z velikim zanimanjem kot otrok in najstnik gledal, kako super-računalnik HAL-9000 upravlja celoten sistem vesoljske ladje, kako se pogovarja s člani posadke in odgovarja na njihova vprašanja kot resnična oseba, preračunava in instantno rešuje težave. »Pa saj je samo film, tega še dolgo ne bo!« Tako smo menili še nekaj let nazaj. Pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega, ali pa nekaj, kar se je zgodilo prej kot bi pričakovali.

Ali lahko orodje ChatGPT ogrozi človeško vrsto?

Gotovo ste v zadnjih nekaj mesecih v medijih ali pa na družabnih omrežjih zasledili kakšno objavo, ki je omenjala besede kot so »ChatGPT«, »OpenAI« ali pa »umetna inteligenca«. Zakaj je prišlo do takega razmaha tovrstnih objav in za kaj sploh gre? ChatGPT je spletni klepetalnik oziroma orodje, ki ga je razvilo podjetje OpenAI, izšel pa je novembra 2022. Omogoča nam, da mu postavljamo različna vprašanja in naloge, na katera odgovarja in ponudi rešitve na podlagi velikega korpusa besedil iz katerih črpa informacije. Kot se je izkazalo, lahko ChatGPT spiše tudi celotne članke, seminarske naloge, sposoben je ustvariti programerske kode, napisati domače naloge, zadnja verzija pa odlično opravi tudi določene šolske teste in sprejemne izpite. Kaj?! Računalnik mi lahko napiše domačo nalogo?? Vznemirljivo, kajne? Seveda, po drugi strani pa je tudi strašljivo. Ne gre se le za šolski in izobraževalni prostor, orodja umetne inteligence prodirajo tudi na področja dela. Kaj to pomeni za zaposlene in delodajalce? Nas bi moralo biti strah?

Saj ni mogoče, kaj vse zmore

Če lahko program sam napiše članek, spiše programsko kodo … a sploh še potemtakem rabimo novinarje in programerje? Ali pa pravne uslužbence: zakaj ne bi preprosto zastavili pravnih vprašanj programu, ki bo verjetno kmalu imel dostop tudi do vseh legalnih dokumentov? To bo opravil hitreje in ceneje kot pa resnična oseba. Ne skrbite, za zdaj smo še varni, vprašanje pa je, za kako dolgo. Delovna mesta se skozi čas vedno spreminjajo, nekatera celo izginejo, nekatera pa se pojavijo na novo. Danes ne vidimo več prižigalcev uličnih svetilk, ali pa osebe, ki bi nam ročno ponovno postavila keglje pri kegljanju. Gotovo bo tako, kot so nekoč izum parnega stroja, vzpostavitve električne napeljave in mehanizacije spremenili obliko dela, tudi zdaj – samo da bo dodatni »krivec« za to umetna inteligenca. Vprašanje torej ni »če«, temveč »kdaj«. Dejstvo je namreč, da se programi umetne inteligence razvijajo z neverjetno hitrostjo. Vzemimo za primer zopet ChatGPT – na voljo je od novembra 2022 in najbolj uporabljena verzija je GPT-3.5. Pred kratkim pa je izšla že nova verzija, GPT-4. Za razliko od prejšnje, lahko ta poleg besednih vnosov sprejme tudi slikovne in grafične, ki jih razloži in komentira. Poleg tega proizvede daljša besedila, v katerih se je zmožen odzvati tudi prilagojeno glede na čustveno noto izraženo v vprašanju, generira pa celo besedila v dialektih. Veliko boljše se je zadnja verzija odrezala tudi na različnih šolskih testih, katerih predhodna verzija ni uspela opraviti.

Želim izpostaviti, kako hitro se je orodje umetne inteligence izboljšalo. V samo nekaj mesecih je prišla nova verzija, ki je nepredstavljivo boljša od prejšnje. Seveda programi niso popolni, še vedno delajo napake. Če na primer vprašamo, kdo je predsednik republike Slovenije, bomo dobili odgovor, da je to Borut Pahor, saj znanje osnovnega ChatGPT-ja (zaenkrat) sega le do leta 2021. Včasih poda tudi neresnične odgovore, zato večkrat slišim ljudi, ki uporabo tovrstnih orodij zavračajo ali pa se jim posmehujejo: »In ti praviš, da nas bo tole nadomestilo? Ja pa kaj še!« sem že nekajkrat slišal s strani kolegov. Ravno njihovo mišljenje se mi zdi smešno, saj popolnoma zanemarijo dejstvo, da se umetna inteligenca razvija s svetlobno hitrostjo in zato ne moremo vedeti niti kaj bo prihodnji mesec, kaj šele čez 5 let!

Ali bo orodje lahko naodmestilo tudi psihologe?

Nekateri podatki kažejo, da so ljudje, ki opravljajo službe »belih ovratnikov« pod največjim tveganjem (predvsem tisti v pravnih in finančnih službah), medtem ko je pri službah »modrih ovratnikov« (tj. proizvodnja, gradbeništvo) vpliv in tveganje minimalno. Sam sem psiholog in sem večkrat slišal, da smo tudi mi še za nekaj časa varni. Načeloma se strinjam, saj je pristen človeški stik pomemben del našega poklica, sploh v psihoterapiji. Ampak ne moremo pa vedeti, kako dolgo bo trajalo, preden dobimo res izjemne AI-psihoterapevte, ki se bodo lahko po podobnosti v veliki meri približali resničnim. Če menite, da ti vseeno ne morejo nadomestiti pravega človeškega stika, pa pomislimo na stroške in dostopnost (še dve leti nazaj smo pisali o vlogi, kako lahko iskanje informacij na spletu vpliva na psihoterapevtski proces); če so »pravi« psihoterapevti zelo dragi za splošno javnost, čakalne dobe pa dolge, bo verjetno vse več ljudi poseglo po hitrejši in (verjetno) veliko ugodnejši možnosti. Kaj pa psihologi v kadrovskih službah? Že zdaj se razvijajo programi, kjer kandidat za delovno mesto odgovarja na vnaprej postavljena vprašanja v kamero, potem pa nam program izpiše njegov profil. Za psihologe v raziskovanju pa se bom zopet navezal na prej omenjeno sposobnost orodij umetne inteligence, da sami napišejo članke.

Ali bomo orodje sprejeli ali pa nas bo povozil čas

Kakšen odnos bi torej morali imeti do orodij umetne inteligence? Spomnimo se lahko na obdobje pred nekaj desetletji, ko so na trg množično začeli prihajati kalkulatorji in postali cenovno dostopni. Tudi takrat so se nekateri učitelji, raziskovalci in statistiki ideji uporabe kalkulatorja upirali, češ da nam bodo propadli možgani. Spomnim se tudi izjav učiteljev v osnovni šoli, ko so nam na vprašanja, zakaj ne smemo uporabiti kalkulatorja odgovorili: »A boš imel kalkulator vedno pri sebi v žepu?« Ne, izkazalo se je, da imam vedno pri sebi v žepu super-računalnik, ki je zmogljivejši od tistega, ki je leta 1969 na Luno pripeljal prvega človeka. Tako da mislim, da gre pri orodjih umetne inteligence za enak princip – ali bomo sprejeli novo realnost, se tej noviteti prilagodili in v njej čimprej izurili, ali pa jo bomo ignorirali in dovolili, da nas povozi čas. Namesto da si zatiskamo oči in se ChatGPT-ju in podobnim programom izogibamo, bi morali obstoječo in prihajajočo delovno silo le-temu izpostaviti in ljudi o tem izobraziti. To pomeni, da ljudem obrazložimo, kaj so prednosti programov, kako si lahko z njimi pomagajo na svojih področjih dela ali izobraževanja, hkrati pa tudi na pomanjkljivosti, slabosti in omejitve programov. Ne smemo pa pozabiti tudi na etična načela, na katera moramo opominjati – orodja umetne inteligence lahko namreč uporabimo tudi v zlonamerne namene. Že zdaj lahko ChatGPT ustvari popolnoma izmišljene zgodbe, ki so na prvi pogled videti resnične, še posebej pa lahko v kombinaciji s programi, ki omogočajo kreiranje slik in videov naredimo veliko škodo drugim. Moramo pa se nehati spraševati, ali je primerno, da takšna orodja sploh obstajajo, ker so že tukaj in najverjetneje bodo tudi ostala in se izpopolnjevala – kako dobro ali kako slabo je to, pa nam bo povedal le čas.

Če sem ta zapis začel z nekoliko turobno omembo filma »Terminator«, kjer se umetna inteligenca razvije do te mere, da skuša iztrebiti človeško raso, pa naj zaključim malo bolj pozitivno. Obstaja namreč več razlogov, zakaj se umetna inteligenca ne bo razvila v superiorno in neustavljivo entiteto, ki bo nadvladala človeštvo, kot je prikazano v filmu.

Razvoj umetne inteligence temelji na programski kodi, ki jo pišejo ljudje. Čeprav je umetna inteligenca sposobna učenja in prilagajanja, pa je njena sposobnost omejena na tisto, kar so mu vnaprej programirali ljudje. S tem se izničijo možnosti, da bi lahko postala superiorna entiteta, ki bi lahko samostojno razvijala in spremenila svojo kodo. Umetna inteligenca je lahko programirana za določeno funkcijo, vendar ne razume konteksta ali širšega pomena svojih dejanj. To pomeni, da lahko naredi napako, ki lahko ima resne posledice, vendar ne izvaja dejanj z namenom škodovati ljudem. Zadnja stvar pa je ta, da sta človeško telo in um izjemno kompleksna in se lahko prilagajata na nepričakovane dogodke ali spremembe v okolju. Kljub napredku v umetni inteligenci, še nismo razvili sistema, ki bi se lahko spopadel s tako široko paleto situacij in dejavnikov, kot to lahko naredi človeški um. Zato se lahko strinjamo, da je ideja o nadvladi nad človeštvom bolj znanstvena fantastika kot realnost.

Pomirjujoče, kajne? Kaj pa če vam povem, da je zadnji odstavek napisal ChatGPT?

Dodatno branje

Abramson, A. (7. 4. 2023). How to use ChatGPT as a learning tool. American Psychological Association. https://www.apa.org/monitor/2023/06/chatgpt-learning-tool

Nolan, B. (4. 4. 2023). Legal and finance jobs are among the most at risk from AI, while construction and trade jobs face minimal influence, studies suggest. Business Insider. https://www.businessinsider.com/ai-legal-finance-jobs-construction-trade-careers-tech-2023-3