Odnos vodilnih do duševnega zdravja je v zadnjem času pereča tema, saj so prav prepričanja vodstvenega kadra tista, ki narekujejo ravnanje z zaposlenimi v delovnih organizacijah. O pomembnosti psihološkega blagostanja na delovnem mestu smo že pisali, tokrat pa vas vabimo k prebiranju magistrske, ki si je prislužila tudi nagrado Kadrovski up 2023.

---

Avtorica: Maša Androjna

V magistrski nalogi je avtorica izvedla polstrukturirani intervju s 30 osebami iz srednjih in večjih delovnih organizacij v Sloveniji, ki so vsaj eno leto opravljale vodilno funkcijo na področju ravnanja z ljudmi. Vabljeni, da preberete glavne izsledke, ki jih je avtorica pridobila s tematsko analizo.

Kako odgovorni za ravnanje z ljudmi razumejo pojma duševno zdravje in duševne težave?

Intervjuvanci so načeloma vedeli opredeliti pojma in so podali nekaj ključnih poudarkov terminov. Vendar se je čez intervju pokazalo, da imajo pogosto težave z razmejevanjem duševnega zdravja in duševnih težav. Poudarili so, da si želijo, da bi v organizacijah bilo več ozaveščanja o tej tematiki in izpostavili problematičnost tega, da se s tovrstnimi izzivi začnemo spopadati šele, ko se težave že pojavijo. V tem sklopu so izpostavili tudi težavo stigme in samostigme na delovnem mestu, ki jo pogosto opažajo v slovenskem okolju in tudi v svojih delovnih okoljih.

Kakšen odnos imajo odgovorni za ravnanje z ljudmi do duševnega zdravja in duševnih težav zaposlenih?

Odgovorni za ravnanje z ljudmi imajo do duševnega zdravja pozitiven odnos, opredelili so ga s pozitivnimi opisniki na področju delovne učinkovitosti, medosebne, čustvene in vedenjske ravni ter splošnega počutja. Kljub temu pa so le redko navajali, da implementirajo različne HR prakse, ki podpirajo duševno zdravje v delovnem okolju. Opozorili so na opažanje, da se redko ukvarjajo s preventivnimi aktivnostmi, temveč več pozornosti namenjajo kurativi.

Raziskave izpostavljajo, da je pozitiven odnos vodilnih do zaposlenih z duševnimi težavami ključnega pomena, saj zmanjšuje stigmo in je pomemben dejavnik za uspešno delo. Odgovori udeležencev na tematiko zaposlenih z duševnimi težavami so v večji meri imeli negativno konotacijo, in sicer v povezavi z delovno učinkovitostjo, medosebno in čustveno ravnjo ter načinom razmišljanja. Kljub temu, da so predstavili nekatera negativna stališča stremijo k vzpostavljanju podporne klime in menijo, da bi lahko na tem področju naredili več.

Kako se skrb za duševno zdravje zaposlenih odraža v sistemu ravnanja z ljudmi in v promociji zdravja na delovnem mestu?

Udeleženci so izpostavili, da je preventivnih aktivnosti premalo. Nekaj vsebin je sicer prisotnih med promocijo zdravja na delovnem mestu, vendar opažajo, da so te vsebine le redko usmerjene v področje duševnega zdravja.

Izpostavili so, da promovirajo zdravje tudi preko ustreznih delovnih pogojev, na primer obveznega koriščenja viška delovnih ur, spodbujanja koriščenja dopusta in podobno. Tukaj se sicer pojavlja dvom, ali gre res za aktivnosti za spodbujanje duševnega zdravja ali bi to morali biti osnovni higieniki, ki jih je potrebno zagotoviti, da ne pride do nezadovoljstva na delovnem mestu.

Nekatere organizacije so izpostavile, da sprejemajo različne letne načrte, v okviru katerih spodbujajo zdravje na delovnem mestu. Opažajo, da je na različnih delavnicah in izobraževanjih o duševnem zdravju udeležba nizka. Mnogi duševno zdravje spodbujajo posredno, preko promocije fizične vadbe in sproščanja. Poudarek dajejo tudi kariernemu razvoju, pogovorom in promociji duševnega zdravja, pri čemer opozarjajo na pomembnost destigmatizacije delovnih okolij.

Kako delovne organizacije ravnajo s posamezniki, ki se soočajo z različnimi duševnimi težavami ?

Udeleženci poročajo, da zaznavajo prisotnost duševnih težav, pri oceni deležev pa je prišlo do večjih razlikovanj, kar je povezano tudi z različnimi opredelitvami duševnih motenj. V povezavi s stigmo so izpostavili tudi, da verjamejo, da je veliko duševnih težav tudi prikritih.

Nekih specifičnih mehanizmov, s katerimi bi prepoznavali duševne težave večina nima opredeljenih. Poročajo tudi o tem, da se jim prilagoditve zdijo preveč zapletene ter da večinoma prepoznavajo težave preko komunikacije in opazovanja, za kar pa večina vodstvenega kadra nima ustreznih znanj. Tako kot ukrepe navajajo izvajanje zdravniških pregledov na nekaterih delovnih mestih in različne meritve, na primer analize zadovoljstva na delovnem mestu.

Celotno magistrsko lahko preberete tukaj.