Pozor, učiteljski poklic postaja ogrožena vrsta!

Photo by Ivan Samkov on Pexels.com

Najnovejše raziskave na trgu dela kažejo na vse večje število prostih delovnih mest v dejavnosti izobraževanja. Priložnosti je veliko, izgleda pa, kot da jih na noben način ne uspemo zapolniti. Kaj so morebitni razlogi za takšno stanje in kaj lahko glede tega storijo odločevalci? Preberite si v današnjem blogu.


Avtorica: Melita Puklek Levpušček

V slovenskem šolskem sistemu v zadnjih letih močno primanjkuje osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev. Tako je ocena, da primanjkuje približno 10 % učiteljev, predvsem na področju matematike, fizike, računalništva, strokovnih predmetov, učiteljev praktičnega pouka in učiteljev razrednega pouka. Težavo predstavlja tudi starostna struktura slovenskih učiteljev. Povprečna starost slovenskega učitelja je 46 let in je 2 leti višja kot v povprečju držav članic OECD. Tretjina osnovnošolskih učiteljev in polovica srednješolskih pa je starejših od 50 let.

Kaj kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje na področju izobraževanja?

Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) je v avgustu 2022 izdal poročilo o kadrovskih potrebah na področju vzgoje in izobraževanja na podlagi raziskav Napovednik zaposlovanja in Poklicni barometer ter analize evidenc ZRSZ o prijavah prostih delovnih mest, števila brezposelnih ter prijavah in odjavah iz evidence (obdobje januar 2017 do junij 2022). V dejavnosti izobraževanja izstopa visok delež prostih delovnih mest za določen čas (77,4 % v letu 2021; povprečje vseh dejavnosti je 68,5%), še bolj pa dejavnost izobraževanja izstopa po deležu prostih delovnih mest s krajšim delovnim časom (37,2%; povprečje vseh dejavnosti je 6,7%).

Osnovne in srednje šole v največji meri razpisujejo delovna mesta za predmetne učitelje v osnovni šoli, razredne učitelje ter strokovnjake za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela, osnovne in srednje šole pa iščejo tudi vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok (pogosto so v okviru osnovnih šol tudi vrtci), čistilce, delavce za pomoč pri pouku in kuharje.

ZRSZ tudi dvakrat letno izvaja raziskavo Napovednik zaposlovanja med delodajalci glede načrtov zaposlovanja, zmanjševanja števila zaposlenih in predvidevanja težav pri iskanju delavcev. Delodajalci v sektorju izobraževanja vse bolj predvidevajo, da bodo imeli težave pri zaposlovanju kadra (spomladi 2022 je to potrdilo 52,2 % delodajalcev v osnovnošolskem izobraževanju in 57,5 %  v srednješolskem izobraževanju). Kot najpogostejši vzrok navajajo pomanjkanje kadra na trgu delovne sile, medtem ko je pomanjkanje kompetenc, delovnih izkušenj, strokovnega izpita ipd. na drugem mestu vzrokov. Tudi rezultati Poklicnega barometra za najbolj iskane poklice v osnovnem in srednjem šolstvu (leto 2021) kažejo, da je večina poklicev, ki so predvideni v šolstvu, uvrščenih v primanjkljaj. Predvideno razmerje med ponudbo in povpraševanjem v poklicih, kot so logopedi, specialni pedagogi, psihologi, učitelji splošnoizobraževalnih in poklicno-specifičnih predmetov  v srednjih šolah, predmetni učitelji v osnovnih šolah, učitelji razrednega pouka, strokovnjaki v šolskih svetovalnih službah idr., bo po predvidevanju analitičnih služb ZRSZ v naslednjih letih porušeno, v smeri večjega povpraševanja kot ponudbe.

Šole pogosto nadoknadijo kadrovski primanjkljaj tako, da zaposlujejo mlade diplomante brez strokovnega izpita, študente višjih letnikov študija ali absolvente, diplomante iz poklicev sorodnih področij ali diplomante iz poklicev ustreznega področja, vendar brez pedagoško-andragoške izobrazbe, kar pomeni, da so te osebe lahko zaposlene le za določen čas. Na šolah pa študentom nudijo tudi možnost opravljanja pedagoške prakse in jih tako skušajo motivirati, da prevzemajo tudi delovne obveznosti.

Ustvarjajmo privlačne delovne pogoje, krepimo pozitivno javno podobo učitelja

Učitelji so seveda nepogrešljiv del šolskega sistema ter predstavljajo pomembne osebe, ki vzgajajo in izobražujejo mladega posameznika, zato je naloga političnih odločevalcev, da ustvarjajo takšne pogoje študija in kasnejšega delovnega mesta, da se bodo mladi odločali za pedagoški študij in kasnejši poklic učitelja. Prav tako pa je pomembno, da si države prizadevajo ustvarjati pogoje delovnega mesta, ki bodo že delujoče učitelje v praksi zadržali in bo fluktuacija učiteljev čim manjša. Pri tem je zelo pomembna javna podoba učitelja oz. družbeni status, ki ga pripisujemo omenjenemu poklicu. Na različne vidike učiteljskega poklica in odnos družbe in politike do učiteljev opozarja tudi učiteljica Nina Prešern v svojem blogu Pomanjkanje učiteljev …haha. Med drugim zapiše:

Seveda moraš biti vsaj malo nor, da se danes kot mladec odločiš za pedagoški študij. Zakaj? Ker že od ranih nog poslušaš, kako leni, bedni in podplačani so učitelji, kako nemogoči so učenci in kako grozljivi njihovi starši. Ali ti kdaj doma ali kje drugje kdo pove kaj lepega o tem poklicu? Kakšne sodelavce boš spoznal? Kaj vse se boš sproti še naučil? Koliko se boš v tem poklicu presmejal?   

Dotaknil se me je sploh drugi del zapisa. Tudi sama se identificiram s poklicem učiteljice, čeprav se moje pedagoške izkušnje na fakulteti verjetno ne morejo primerjati z izkušnjami učiteljev in učiteljic na osnovnih in srednjih ravneh izobraževanja. Dejansko sem se pri delu s študenti in študentkami vedno dobro počutila, se veliko naučila, presmejala. Vedno znova smo v tem poklicu izzvani: kako držati korak z mladimi, kako se potopiti v njihov doživljajski svet in razmišljanje ter se z metodami poučevanja z njimi uglasiti in hkrati dosegati predpisane študijske (učne) cilje. Več o vseživljenjskem izobraževanju učiteljev si preberite tukaj.

Tudi moja izkušnja sodelovanja z učitelji in učiteljicami psihologije mi kaže neverjetno zavezanost in predanost delu z mladimi v razredu. Pohvaliti želim tudi medije, ki promovirajo učiteljski poklic in predstavljajo primere entuziastičnih učiteljev in učiteljic ter pozitivne plati tega humanega poklica. Tak primer je npr. rubrika časopisa Delo Učitelj sem! Učiteljica sem!, v kateri novinarka Špela Kuralt v sodelovanju z AmCham Slovenija predstavlja učitelje in učiteljice, ki svoje delo vidijo kot poslanstvo.

Literatura

Prešern, N. (2023). Pomanjkanje učiteljev…haha. https://gospodicnaknjiga.si/2022/08/pomanjkanje-uciteljev-haha.html/

ZRSZ (2022). Učitelji in drugi strokovni delavci osnovnih in srednjih šol. Prikaz podatkov iz raziskav Napovednik zaposlovanja, Poklicni barometer in evidenc ZRSZ. Interno gradivo.