Če pomislite, je šport nenavadna kariera. Športniki se ponavadi upokojijo takrat, ko je splošna populacija na vrhuncu svoje delovne moči – od poznih dvajsetih pa nekje do največ štiridestih za večino športov. Kaj to pomeni za njihovo življenje?

---

Ko govorimo o upokojitvi profesionalnih športnikov, se običajno osredotočamo na superzvezdnike, ki svojo športno kariero končajo v poznih 30. ali zgodnjih 40. letih. Pomislimo na Sereno Williams, ki je leta 2022 pri 40-ih napovedala svoj zadnji nastop kariere na odprtem prvenstvu ZDA. Tak način upokojitve je v profesionalnem športu prej izjema kot pravilo. Mnogi športniki si morajo po zaključku kariere poiskati novo poklicno pot in to največkrat brez “klasičnih” delovnih izkušenj.

Ključne lastnosti športnikov 

Za mnoge vrhunske športnike je šport edini poklic, ki ga poznajo. Ker so vse svoje življenje posvetili treningom in tekmovanjem, so lahko prvi koraki v novo kariero zelo zastrašujoči.

Pomembno je, da se športniki zavedajo, da so tekom športne kariere kljub odsotnosti »klasičnih« delovnih izkušenj pridobili edinstvene spretnosti, ki jih lahko prenesejo na delovno mesto. Hkrati je uspešno prepoznavanje teh spretnosti in njihova uporaba poglavitnega pomena za nemoten poklicni prehod po končani športni karieri. Raziskave so pokazale, da imajo vrhunski športniki številne spretnosti in lastnosti, ki jih je mogoče uspešno prenesti na delovno mesto. Izpostavljajo predvsem sedem ključnih lastnosti športnikov, ki naj bi bile potencialnim delodajalcem dragocene.

Profesionalni športniki naj bi bili zaradi sposobnosti analiziranja in kritike svoji dosežkov izrazito (1) analitični. Prav tako raziskave ugotavljajo, da so zelo (2) odporni, saj imajo veliko izkušenj s premagovanjem ovir, sprejemanjem porazov in spopadanjem z neuspehi. Zaradi zagnanosti in energije, ki jo izkazujejo v športu, so (3) strastni ambasadorji. Prav tako je za njih značilen način mišljenja, ki je prek inovativnosti, kreativnosti in osredotočenosti na napredek usmerjen k (4) spreminjanju statusa quo. V športu so to pridobili z iskanjem novih načinov za optimizacijo treningov, športnih nastopov in pripravljenosti na sploh. Vrhunski športniki so tudi (5) dobri komunikatorji – imajo namreč veliko izkušenj z mediji ter organizacijami, ki so podpirale njihovo športno kariero. So tudi (6) poslovno usmerjeni, saj so se tekom kariere povezovali z različnimi organizacijami in sponzorji, prek katerih so oblikovali osebno znamko. S tem pa se povezuje tudi dejstvo, da so (7) dobri publicisti, ravno zaradi prizadevanja za pridobivanje sponzorskih sredstev ter samopromocije.

Vidimo, da gre za zelo zaželene lastnosti. Sledeč iz tega se lahko vprašamo, kolikšen pomen je pri zaposlovanju vrhunskih športnikov smiselno pripisati delovni izkušnjam? So pri njih res tako pomembne izkušnje oziroma pomanjkanje le-teh, ali pa jih lahko preprosto nadomestijo druge vrste izkušenj iz njihovega športnega življenja?

In še več, vsi športniki so neke vrste “timski igralci”

Poleg naštetih lastnosti imajo športniki neprecenljive izkušnje z delom v ekipi, kar velja tudi za individualne športe, saj pri tem ne gre zgolj za ekipo na igrišču, ampak celoten tim v ozadju, ki je odgovoren za športnikovo pripravljenost in uspeh.

Timi zahtevajo sodelovanje za doseganje določenih ciljev. V organizacijah je timsko delo ključna strategija, ki zagotavlja strateško prednost, saj omogoča učinkovito delitev virov, porazdelitev dela in prihranek časa. V tem smislu lahko zaposlovanje upokojenih športnikov organizaciji z vidika učinkovitost zelo koristi. Ukvarjanje s športom naj bi glede na nekatere raziskave izboljšalo tudi ocene potencialnih kandidatov za zaposlitev. Če vrhunske športnike, ki so prešli v zaposlitev, primerjamo s tistimi, ki se niso ukvarjali s športom, vidimo, da ukvarjanje z vrhunskim športom pomembno vpliva na zaposlitveni potencial.

Bivši vrhunski športniki so namreč bolj prepričani v svoje sposobnosti za opravljanje širših vlog na delovnem mestu in so bolj odprti za organizacijske spremembe. Poleg tega poročajo o višji stopnji prepoznavanja priložnosti, ukrepanja in  vztrajanja. Poročajo tudi o višji stopnji prevzemanja pobude in o tem, da so bolj  prilagodljivi na spremembe v zvezi z zahtevami delovnega mesta.  

Na splošno ukvarjanje z vrhunskim športom izboljša ocene delodajalcev o potencialnih kandidatih za zaposlitev. Vrhunski športniki, ki prehajajo v zaposlitev, imajo na področju zaposljivosti bistvene spretnosti, zato bi jih kljub odsotnosti delovnih izkušenj delodajalci morali videti kot dragocene vire in izkoristiti njihove edinstvene  spretnosti in potencial. 

Navsezadnje športniki tekmujejo pod pritiskom, delajo v ekipi za doseganje skupnega cilja in skrbijo za lastno prepoznavnost in ugodno sliko v javnosti – naštete izkušnje so zanimive za številne organizacije. Poleg tega so prenosljive in lahko nadomestijo pomanjkanje izkušenj v tradicionalnem delovnem okolju. 

Na slednji povezavi si lahko ogledate še posnetek, ki pojasnjuje, zakaj zaposliti bivše vrhunske športnike.

---