Ko stopamo skozi vrata pisarne, delavnice ali konferenčne sobe, ne prinašamo s seboj le svojih spretnosti in znanj, temveč tudi svojo človečnost, občutke in ranljivosti. Tukaj nastopi (pogosto narobe razumljeni) koncept psihološke varnosti. Oglejte si, kaj psihološka varnost je, kaj ni in zakaj je koristna …

---

AVTORICI: Sara Bugarinović in Ema Kerin Zabukovec

Kaj pomeni, ko rečemo, da v naši organizaciji obstaja psihološka varnost?

V svetu, kjer je delovna okolja postajajo vse bolj dinamična in zahtevna, se pojem psihološke varnosti uveljavlja kot ključni steber sodobnih organizacijskih kultur. Koncept psihološke varnosti je v 90-ih letih osvetila in kasneje podrobneje razvila Amy Edmondson, profesorica na Harvardski poslovni šoli (Harvard Business School).

V novem videu raziskujemo, zakaj je psihološka varnost temeljnega pomena za inovativnost, produktivnost in vključenost zaposlenih – in zakaj je prav zdaj v času nenehnih sprememb in izzivov postala ne le priljubljena, temveč tudi nujna.

To bo vaš osnovni video, ko boste sodelavcem, zaposlenim ali šefom želeli predstaviti temelje psihološke varnosti:

Preprosto povedano, psihološko varno delovno okolje predstavlja občutek zaupanja, da ne bomo kaznovani ali izpostavljeni sramotenju, če v službi izrazimo svoje ideje, vprašanja, pomisleke ali napake.

In kaj psihološka varnost ni? Obstaja kar nekaj napačnih dojemanj. Vaša organizacija še ni psihološko varna, če ste v njej zgolj prijazni drug do drugega ali pa se za vsako ceno želite izogniti konfliktu; gre za okolje, kjer se ljudje počutijo svobodne deliti svoje misli brez strahu pred negativnimi posledicami, a to ne pomeni, da so mnenja vedno sprejeta brez vprašanj ali konstruktivne kritike.

Prav tako psihološka varnost ne pomeni zagotavljanja udobja ali odprave vseh delovnih pritiskov, temveč omogoča odprt dialog in soočanje z izzivi na spoštljiv in podporen način.

Preberite si le nekaj prednosti psihološko varnih organizacij

1. Boljše sodelovanje in timsko delo: Psihološka varnost omogoča zaposlenim, da odprto delijo ideje in informacije, kar izboljšuje timsko dinamiko in sodelovanje.
2. Večja inovativnost: Zaposleni v takšnih okoljih so bolj pripravljeni tvegati in predlagati nove ideje, kar spodbuja ustvarjalno in inovativno razmišljanje.
3. Hitrejše odkrivanje in reševanje napak: Odkrita napaka je priložnost za učenje; psihološka varnost spodbuja hitro komunikacijo o težavah brez strahu pred kaznijo.
4. Uspešnejše preprečevanje izgorelosti: Delovno mesto, ki spodbuja psihološko varnost, zmanjšuje delovni stres in preprečuje izčrpanost zaposlenih.
5. Povečana vključenost zaposlenih: Zaposleni se v varnem okolju počutijo cenjene in s tem bolj zavzete in lojalne organizaciji.
6. Povečana prilagodljivost in odpornost: Organizacije, ki spodbujajo psihološko varnost, lažje obvladujejo spremembe in izzive.
7. Izboljšanje zadržanja talentov: Delovna mesta, ki varujejo dobro počutje zaposlenih, so bolj privlačna za visokokakovostne kadre in jih tudi lažje zadržijo.

Vas zanima več?

Kot temeljno literaturo v branje priporočamo knjigo The Fearless Organization, avtorice Amy Edmondson.

Če vas zanima konkretna izkušnja iz slovenske organizacije pa si preberite nedavni intervju s psihologom Erikom Babičem: Kaj vse lahko storimo v organizaciji za psihološko varnost zaposlenih? [e2grow].