V modernem delovnem okolju, kjer tempo zahtev nenehno narašča, predstavlja čuječnost eno izmed orodij za ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih. Redno izvajanje čuječnosti lahko pri zaposlenih izboljša pozornost, zmanjša nivo stresa, okrepi njihov imunski sistem in neguje medosebne odnose v organizaciji ter izven nje. Več o pozitivnih učinkih čuječnosti na področju dela si preberite v nadaljevanju …

---

Avtorica: Lea Vaupotič

Kaj sploh je čuječnost?

Čuječnost je opredeljena kot nepresojajoče in sprejemajoče zavedanje doživljanja v sedanjem trenutku. Njen cilj je povečati pozornost na lastne misli, čustva, dejanja in na okolico. V zadnjem desetletju se je povečalo zanimanje za čuječnost v kontekstu delovnega mesta, saj številne študije dokazujejo njen pozitiven vpliv na delovno učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih.

O čuječnosti smo že pisali. Berete lahko o tem, ali čuječnost predstavlja »quick fix« za lajšanje stresa, če je čuječnost danes zares potrebna in o tem, če ima čuječnost sploh kakšen učinek. Prav tako smo pripravili nasvete o tem, kako s tehnikami čuječnosti nad stres.

9 pozitivnih učinkov rednega izvajanja metode čuječnosti na posameznika

1. Izboljšana sposobnost upravljanja pozornosti;
2. manj avtomatskega odzivanja na situacije;
3. nižji nivoji stresa;
4. manj pogosta negativna razpoloženja;
5. okrepljen imunski sistem;
6. manj konfliktov s sodelavci;
7. izboljšani družinski odnosi;
8. zmanjšana verjetnost pojava izgorelosti;
9. bolj sočutno vodenje.

Kakšen pa je doprinos čuječnosti na nivoju organizacije?

Organizacije, ki vključujejo izvajanje čuječnosti, spodbujajo skrb za duševno zdravje zaposlenih, kar pripomore k:

• povečanju zaznane privlačnosti delovnega mesta,
• manjši odsotnosti zaradi bolezni,
• zmanjšanju absentizma in prezentizma;
• večji ustvarjalnosti in zavzetosti zaposlenih;
• zmanjšanju števila konfliktov in s tem k boljšemu delovnemu vzdušju ter večji uspešnosti podjetja.

Kdaj metodo uporabimo?

Metodo čuječnosti lahko organizacije uporabijo z namenom preventive ali kurative: uvajajo jo lahko kot del nacionalnega programa za promocijo zdravja ali v odziv na povečano število bolniških odsotnosti in stresa med zaposlenimi.

Komu je namenjena?

Čuječnost je namenjena vsem zaposlenim, še posebej tistim v stresnih delovnih okoljih.

Kako jo izvedemo?

Pozitivni učinki čuječnosti so večji, ko se metodo izvaja redno, tako v stresnih kot nestresnih situacijah. Vsak posameznik lahko izbere vaje, ki najbolj ustrezajo njegovim potrebam. Metodo lahko izvajamo kar tekom delovnega dne, saj prilagojene vaje lahko trajajo le pet do deset minut, izvajamo pa jo lahko sami ali pa v skupini s sodelavci. Pomembno je, da smo med procesom čim bolj osredotočeni in se čim bolj sprejemamo. Med izvedbo dihanje služi kot sidro v sedanjost. Dihanja ne skušamo nadzorovati, ampak ga zgolj opazujemo. Enako velja tudi za naše misli in občutke, ki jih pri prakticiranju čuječnosti ne vrednotimo in jih ne skušamo spreminjati. Po zaključku vaj se posameznik postopoma vrne k delovnim nalogam.

Kakšna je vloga psihologa v zvezi s čuječnostjo v organizaciji?

• Služi kot vzor in prispeva k oblikovanju navad drugih zaposlenih,
• izobražuje in ozavešča o čuječnosti, njenih pozitivnih in negativnih učinkih,
• pomaga pri oblikovanju strategij in izbiri programov čuječnosti ter
• opazuje učinke in spodbuja redno prakticiranje čuječnosti med zaposlenimi.

Na kaj moramo biti pozorni?

Čuječnost morda ni primerna metoda za vse zaposlene. Nekaterim lahko čuječnost povzroči tesnobo ali neudobje, zato je treba pristope prilagoditi posameznikom.

---

Vas zanima kako z vajo »trije koraki zavedanja« v zgolj 5 minutah tudi sami postanete bolj čuječi? Preberite v spodnji seminarski nalogi, ki ponuja tudi bolj poglobljen opis metode čuječnosti in njenih doprinosov:

Literatura:

Božnar, T. (2018). Čuječnost na delovnem mestu [Diplomska naloga]. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.

Choi, E., Gruman, J. A. in Leonard, C. M. (2021). A balanced view of mindfulness at work. Organizational psychology review12(1), 35 – 72. https://doi.org/10.1177/20413866211036930

Černetič, M. (2017a). Čuječnost kot orodje za spoprijemanje s stresom na delovnem mestu: Tehnika STOP. DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor.

Černetič, M. (2017b). Struktura konstrukta čuječnosti: zavedanje doživljanja in sprejemanje doživljanja. Psihološka obzorja, 26, 41– 51. https://doi.org/10.20419/2017.26.465 

Černetič, M. (2020). Čuječno opravljaj svoje delo, pa bo dober tek imelo: čuječnost na delovnem mestu. S skrbjo za sodelavce do boljših rezultatov podjetja, 63– 85. https://potnaprej.si/gradiva/Cujecnost_na_delovnem_mestu-Cernetic.pdf 

Dane, E. (2011). Paying attention to mindfulness and its effects on task performance in the workplace. Journal of management, 37(4). https://doi.org/10.1177/0149206310367948

Erbežnik, A. (2016). Čuječnost v povezavi s stresom na delovnem mestu [Zaključna naloga]. Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo.

Kurbus, D. (2020). Čuječnost kot možen odgovor na izzive modernega vodenja [Magistrska naloga]. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.

Malinowski, P in Lim, H. J. (2015). Mindfulness at work: positive affect, hope, and optimism mediate the relationship between dispositional mindfulness, work engagement, and well-being. Mindfulness, 6, 1250 – 1262. https://doi.org/10.1007/s12671-015-0388-5

Mikolič, G. (2017). Čuječnost pri delu [Delo diplomskega projekta]. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Rojc, Ž. (2019). Trije koraki zavedanja [Video].

Stergar, J. (2017). Vpeljava čuječnosti in čuječnostnih praks v razvojno-edukativni model supervizije [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

---