Veliko smo pisali že o duševnem zdravju na delovnem mestu, predvsem kako lahko zaposleni in vodje obvladujejo stres in se soočajo z napori. Kako pa je s čuječnostjo?
Avtorica: Hana Svetin
Lansko leto je uprava več kot milijardo evrov vrednega multinacionalnega trgovskega podjetja Amazon izdala izjavo za javnost, v kateri je predstavila načrt za kar 50% znižanje nezgod na delovnem mestu do leta 2025. Načrt, ki bi ga podjetje moralo uvesti že leta nazaj in ne šele po več-letnemu opozarjanju na obupne delovne pogoje, ki pestijo mnoge delavce Amazona. V osrčju reševanja težav, s katerimi se soočajo delavci, pa stoji »zen« zabojnik, nič večji od prenosnega stranišča Dixi.
S prakticiranjem čuječnosti nad neustrezne delovne pogoje
Neustrezno delovanje opreme, ki terja kar trikrat več poškodb kot velja za nacionalno povprečje tovrstnega dela v ZDA. Prenizke plače, ki brez nadur delavcem ne nudijo dostojnega življenja, z nadurami pa od njih terjajo nehuman delavnik. Delovni pogoji, v katerih delavci znotraj 15 minutnega odmora pogosto ne dosežejo sobe za počitek (angl. breakroom), saj že sama razdalja med delovnim mestom in skupnimi prostori presega omenjeni čas, ki ga imajo na razpolago. Namesto naslavljanja več tisoč pritožb delavcev, Amazon ponudi tako imenovano rešitev, ki deluje kot obliž na strelno rano: uvedba distopičnih »interaktivnih kioskov, kjer delavci prakticirajo čuječnost, poslušajo pomirjujoče zvoke ob gledanju fotografij spokojne pokrajine in so deležni vodene meditacije ter pozitivnih afirmacij,« kot so navedli v izjavi za javnost.
AmaZen zabojniki so del iniciative WorkingWell, ki izčrpanim delavcem obljubljajo dvig duševnega blagostanja in vsesplošno boljše počutje preko raznih »wellness« aktivnosti. Pri tem se opirajo na izsledke raziskav o čuječnosti, procesu neobsojajočega zavedanja in sprejemanja sedanjega trenutka, ki so v zadnjih dveh desetletjih skokovito narasle. Meta-analize prikazujejo pomembno velik učinek na čuječnosti-temelječih terapij za učinkovito zdravljenje marsikaterih duševnih bolezni, npr. za zdravljenje depresije, anksioznosti, shizofrenije in motenj hranjenja (npr. Goldberg idr., 2018). Poleg tega obstajajo tudi številne raziskave, ki prikazujejo pozitivni učinek na nižanje zaznanega stresa in višanje splošnega blagostanja, ki ga ima čuječnost za zdrave posameznike (npr. Chiesa in Serretti, 2009). Tovrstnih meta-analitičnih študij je veliko in skupaj nam sporočajo, da empirična podlaga za na čuječnosti-temelječe terapije obstaja. Namen pričujočega bloga tako ni zavračanje pozitivnih učinkov, ki jih na čuječnosti temelječe terapije zagotovo imajo, temveč prikaz neetičnosti njegove uporabe. Vprašanje, ki se ga moramo vprašati ni ali naj prakso čuječnosti uporabljamo, temveč kdaj je raba čuječnosti primerna?
Bogata zgodovina čuječnosti in sodobna popularizacija prakse
Čuječnost sicer ni kapitalistična pogruntavščina, s katero se želijo okoristiti multimiljionska podjetja. Že preko 2500 let je čuječnost ena izmed temeljnih praks v budizmu in skupaj z meditacijo vodi do odkrivanja višjega smisla življenja ter osvoboditve omejenega stanja zavesti. Na zahodu pa se čuječnost zelo redko uporablja prav s tem namenom, zaradi česar zanjo včasih slišimo slabšalno poimenovanje »McMindfulness«, ki opozarja na banalizacijo uporabe čuječnosti, ki je sicer namenjena višjemu spiritualnemu cilju, dosegu razsvetljenstva (nirvane). AmaZen ni edini primer neetične uporabe čuječnosti in sorodnih praks na delovnem mestu. Mnoga podjetja za svoje pregorele zaposlene uvajajo tečaje obvladovanja stresa, pri čemur zahteve do delavcev ostajajo nespremenjene in s tem ostaja pravi problem nenaslovljen. Čuječnost tako ne postane rešilna bilka izmučenih delavcev, temveč bližnjica, ki pripelje le do začasnega olajšanja stiske, hkrati pa dalje omogoča obstoj pravega vzroka za težave zaposlenih, kar so nemalokrat neustrezni delovni pogoji.Jon Kabat-Zinn je profesor medicine, ki je z namenom višanja telesnega in duševnega blagostanja razvil na čuječnosti temelječ program zmanjševanja stresa (angl. Mindfulness Based Stress Reduction, MBSR). Sam meni, da so očitki o čuječnosti kot neetični praksi neutemeljeni, termin »McMindfulness« pa nepravičen do dejanskega potenciala, ki ga ima čuječnost za lajšanje trpljenja ljudi, ne glede na to, v kateri kulturi se praksa izvaja. Tudi sama verjamem v dobronamernost čuječnostne prakse, kot verjamem tudi v to, da so nekatera učenja drugih verstev v svojem bistvu dobra – kar pa še ne pomeni, da je njihova aplikacija v vseh situacijah neproblematična, kar je razvidno tudi iz uvedbe AmaZen zabojnikov. Sprašujem se, ali je raba čuječnosti na delovnem mestu lahko tudi ustrezna? Menim, da je, saj se v delovnem okolju, kjer je na delavčeve potrebe odgovorjeno, še vseeno lahko pojavi stiska, ki ne izhaja nujno iz delovne organizacije in delovnih zahtev. Stiska lahko izhaja tudi iz drugih področij življenja delavca, ki jih čuječnostna praksa ustrezno naslovi in ublaži. Menim, da je praksa čuječnosti na delovnem mestu ustrezna takrat, ko je izvajana v namen dobrobiti delavca, ko ne krati odmora, ki pripada delavcu in ko ni ponujena kot rešitev preobremenjenosti, o kateri poroča delavec.
Kdaj je praksa čuječnosti na delovnem mestu lahko etična?
Najprej naj bo zagotovljeno urejeno in delavcu prijazno delovno okolje, šele nato nastopi izvajanje prakse čuječnosti, ki blagodejno vpliva na marsikatero duševno bolezen in zaznani stres. Samo tako je praksa čuječnosti lahko etična in lahko kot taka soobstaja tudi z naslavljanjem vprašanj o neustreznih delovnih pogojih. Seveda pa tudi v tem primeru čuječnost dobi drugačno vlogo, ki se razlikuje od tiste, ki jo zavzema čuječnost v budizmu. Budizem se obrača stran od minljivih virov zadovoljstva, kamor v prvi vrsti prišteva kopičenje bogastva in moči. Kapitalizem pa je sistem, ki prav kapitalu – pa naj bo to moč, vpliv ali denar – pripisuje najvišjo vrednost. Ali čuječnost, kot jo razume budizem, sploh lahko obstaja v kapitalističnem sistemu?
Literatura in dodatno branje
Chiesa, A. in Serretti, A. (2009). Mindfulness-based stress reduction for stress management in healthy people: a review and meta-analysis. The journal of alternative and complementary medicine, 15(5), 593–600.
Goldberg, S. B., Tucker, R. P., Greene, P. A., Davidson, R. J., Wampold, B. E., Kearney, D. J. in Simpson, T. L. (2018). Mindfulness-based interventions for psychiatric disorders: A systematic review and meta-analysis. Clinical Psychology Review, 59, 52–60.
Dodatno branje za radovedne
Schmidt, A. T. (2016). The ethics and politics of mindfulness-based interventions. Journal of Medical Ethics, 42(7), 450–454.
Simão, J. (2019). Some Tensions between Capitalism and Buddhism: A Reflection from McMindfulness. International Journal of Religion & Spirituality in Society, 9(3), 75–88.
O AVTORICI:
Hana Svetin je študentka psihologije, ki svoj čas najraje preživlja v družbi knjig, glasbe in narave. V prostem času jo navdihuje branje romanov in poljudnoznanstvenih knjig ter pisanje člankov o raznoraznih psiholoških tematikah. V svoji koži se najbolje počuti na plesišču v družbi svojih prijateljev.
psihologijadela.com 