Metoda samoprilagajanja delovnega mesta (Job Crafting): preoblikujte svoje delovno mesto za več zadovoljstva

Metoda samoprilagajanja delovnega mesta omogoča zaposlenim proaktivno spreminjanje svojega delovnega okolja, kar vodi do večjega zadovoljstva, motivacije in uspešnosti na delovnem mestu. Če vas zanima, kako metodo izvesti in s tem povečati zadovoljstvo svojih zaposlenih ali sebe, berite dalje…


Avtorica: Ana Hribernik

Kaj je metoda samoprilagajanja delovnega mesta?

Metoda samoprilagajanja delovnega mesta se nanaša na individualiziran, proaktiven proces, pri katerem zaposleni sami spreminjajo zasnovo svojega delovnega mesta. Zaposleni lahko prilagajajo delovne naloge, odnose in svoje kognitivno dojemanje dela. S tovrstnimi spremembami lahko presežejo omejitve delovnega mesta, ki je oblikovan enako za vse, ter zaradi tega občutijo večje zadovoljstvo, svoje delo osmislijo in so tako bolj motivirani za nadaljnje opravljanje dela.

4 pozitivni učinki uporabe metode:

  1. Bolj zavzeti zaposleni: spreminjanje delovnega mesta da zaposlenim občutek nadzora nad svojim delom, zaradi česar so na delovnem mestu bolj zavzeti.
  2. Spodbujanje mojstrstva: vključevanje novih nalog ali nalog z večjimi zahtevami predstavlja izziv za zaposlene in s tem spodbuja razvoj njihovih mojstrskih sposobnosti.
  3. Povečanje zadovoljstva zaposlenih: prilagajanje delovnega mesta zadovolji potrebo po avtonomiji zaposlenih in jim ponudi več možnosti za doživljanje samoizpolnitve.
  4. Boljša organizacijska uspešnost: prilagajanje je samo po sebi inovativno in ustvarjalno, na organizacijski ravni pa spodbuja prožnost in prilagodljivost.

Kdaj metodo uporabimo?

Metodo samoprilagajanja delovnega mesta uporabimo takrat, ko zaposleni čutijo potrebo po spremembah na svojem delovnem mestu. Pristop je še posebej koristen v situacijah, kjer se pojavi neujemanje med posameznikom in značilnostmi njegovega dela ter delovnega mesta.

Kako metodo izvedemo?

Metoda samoprilagajanja dela je sestavljena iz štirih korakov:

  1. Oblikovanje predhodnega diagrama:
    • V tem koraku prikažemo in ocenimo trenutno porabo svojih virov (časa, energije, pozornosti) pri delu z različno velikimi pravokotniki (bloki) v diagramu.
    • Delovne naloge razdelimo v tri kategorije, ponazorjene z različno velikimi pravokotniki: naloge, ki vzamejo največ časa, energije in pozornosti, naloge, ki vzamejo najmanj časa, energije in pozornosti, ter naloge, ki so nekje vmes.
  2. Oblikovanje prilagojenega diagrama:
    • Oblikujemo prikaz idealne, vendar realistične verzije dela.
    • Ponovno s pravokotniki prikažemo, kako želimo porabiti svoj čas, energijo in pozornost. V prikaz vključimo svoje motive, močna področja in strasti pri delu.
  3. Izris okvira:
    • Delovne naloge razdelimo v skupine z enakim namenom.
    • To omogoča vpogled v naše delovne vloge in prilagoditve za osmišljenje delovnega mesta.
  4. Oblikovanje akcijskega načrta:
    • V zadnjem koraku opredelimo specifične cilje in strategije za kratkoročno ter dolgoročno obdobje.
    • Naš cilj je uresničiti idealno različico dela, kot je prikazana v prilagojenem diagramu.

Kakšno vlogo ima pri tem psiholog v organizaciji?

Kadroviki lahko na različne načine pomagajo in usmerjajo zaposlene pri samoprilagajanju dela, saj lahko pomembno pripomorejo k temu, da se proces prilagajanja izvede na premišljen način. Med drugim lahko:

  • organizirajo možnosti mentorstva ali inštruiranja za zaposlene, ki vplivajo na to, kako zaposleni zaznavajo svoje naloge in omogočijo boljše odnose med zaposlenimi,
  • usposabljajo zaposlene z izvajanjem programov, skozi katere se lahko zaposleni spoznajo z metodo in z vedenji, skladnimi s cilji organizacije,
  • poiščejo in z zaposlenimi delijo zgledne primere samoprilagajanja delovnega mesta,
  • izvedejo delavnice ali
  • izvajajo srečanja ena-na-ena, kjer zaposlene spodbujajo k aktivnemu razmisleku o tem, kako lahko izboljšajo svoje delo in izvedejo metodo samoprilagajanja delovnega mesta.

Celotno predstavitev metode, v katerem je odlično predstavljen primer uporabe, si lahko preberete v spodnjem seminarskem prispevku:

Literatura

Al-Suraihi, W. A., Samikon, S. A., Alsuraihi, A. in Ibrahim, I. (2021). Employee turnover: Causes, importance and retention strategies. European Journal of Business and Management Research, 6(3), 1–10. https://doi.org/10.24018/ejbmr.2021.6.3.893

Bakker, A. B., Demerouti, E., Taris, T., Schaufeli, W.B. in Schreurs, P. (2003). A multi-group analysis of the Job Demands-Resources model in four home care organizations. International Journal of Stress Management, 10, 16–38. https://doi.org/10.1037/1072-5245.10.1.16

Bakker, A. B. in Demerouti, E. (2007). The Job Demands-Resources model: State of the art. Journal of Managerial Psychology, 22, 309–328. https://doi.org/10.1108/02683940710733115

Bakker, A. B. in Demerouti, E. (2008). Towards a model of work engagement. The Career Development International, 13(3), 209–223. https://doi.org/10.1108/13620430810870476

Bakker, A. B., Tims, M. in Derks, D. (2012). Proactive personality and job performance: The role of job crafting and work engagement. Human Relations, 65, 1359-1378. https://doi.org/10.1177/0018726712453471

Bakker, A. B. in Demerouti, E. (2016). Job demands–resources theory: Taking stock and looking forward. Journal of Occupational Health Psychology, 22(3), 273–285. https://doi.org/10.1037/ocp0000056

Berg, J. M., Dutton, J. E. in Wrzesniewski, A. (2013). Job crafting and meaningful work. V B. J. Dik, Z. S. Byrne in M. F. Steger (ur.), American Psychological Association eBooks (str. 81–104). American Psychological Association. https://doi.org/10.1037/14183-005

Böhnlein, P. in Baum, M. (2020). Does job crafting always lead to employee well-being and performance? Meta-analytical evidence on the moderating role of societal culture. International Journal of Human Resource Management, 33(4), 647–685. https://doi.org/10.1080/09585192.2020.1737177

Conference Board (2010). U.S. job satisfaction at lowest level in two decades. http://www.conference-board.org/press/pressdetail.cfm?pressid=3820.

Demerouti, E. (2014). Design your own job through job crafting. European Psychologist, 19, 237-247. https://doi.org/10.1027/1016-9040/a000188

Demerouti, E. in Bakker, A. B. (2014). Job crafting. V M. C. W. Peeters, J. de Jonge in T. W. Taris (ur.), An introduction to contemporary work psychology. Wiley.

Dubbelt, L., Demerouti, E. in Rispens, S. (2019). The value of job crafting for work engagement, task performance, and career satisfaction: longitudinal and quasi-experimental evidence. European Journal of Work and Organizational Psychology, 28(3), 300–314. https://doi.org/10.1080/1359432x.2019.1576632

Duda, J. in Žůrková, L. (2013). Costs of employee turnover. Acta Universitatis Agriculturae Et Silviculturae Mendelianae Brunensis, 61(7), 2071–2075. https://doi.org/10.11118/actaun201361072071

Frederick, D. E. in VanderWeele, T. J. (2020). Longitudinal meta-analysis of job crafting shows positive association with work engagement. Cogent Psychology, 7(1). https://doi.org/10.1080/23311908.2020.1746733

Frese, M. in Fay, D. (2001). Personal Initiative (PI): An Active Performance Concept for Work in the 21st Century. V B. M. Staw in R. M. Sutton (ur.), Research in Organizational Behavior (str. 133–187). Amsterdam: Elsevier Science.

Gorgievski, M. J. in Hobfoll, S.E. (2008). Work Can Burn Us out or Fire Us up: Conservation of Resources in Burnout and Engagement. V J. R. B. Halbesleben (ur.), Handbook of Stress and Burnout in Health Care (str. 7–22). Nova Science Publishers, Hauppauge.

Grant, A. M. (2007). Relational job design and the motivation to make a prosocial difference. Academy of Management Review, 32(2), 393-417. https://doi.org/10.2307/20159308

Grant, A. M., Parker, S. K. in Collins, C. (2009). Getting credit for proactive behavior: supervisor reactions depend on what you value and how you feel. Personnel Psychology, 62(1), 31–55. https://doi.org/10.1111/j.1744-6570.2008.01128.x

Hackman, J. R. in Oldham, G. R. (1980). Work Redesign. Reading, MA: Addison-Wesley.

Heuvel, M., Demerouti, E. in Peeters, M. C. (2015). The job crafting intervention: Effects on job resources, self-efficacy, and affective well-being. Journal of Occupational and Organizational Psychology, 88, 511-532. https://doi.org/10.1111/joop.12128

Ilgen, D. R. in Hollenbeck, J. R. (1991). The structure of work: Job design and roles. V M. D. Dunnette in L. Hough (ur.), Handbook of Industrial/Organizational Psychology (str. 165–207). Palo Alto, CA: Consulting Psychologists Press.

Johnson, R. W., Butrica, B. A. in Mommaerts, C. (2010). Work and retirement patterns for the G.I. generation, silent Generation, and Early Boomers: Thirty Years of Change. Social Science Research Network. https://doi.org/10.2139/ssrn.1635829

Kardas, J. S. (2023). Job crafting and Work–Life balance in a mature organization. Sustainability, 15(22), 16089. https://doi.org/10.3390/su152216089

Kulik, C. T., Oldham, G. R. in Hackman, J. R. (1987). Work design as an approach to person-environment fit. Journal of Vocational Behavior, 31(3), 278–296. https://doi.org/10.1016/0001-8791(87)90044-3

Leana, C., Appelbaum, E. in Shevchuk, I. (2009). Work process and quality of care in early childhood education: The role of job crafting. Academy of Management Journal, 52, 1169- 1192. https://doi.org/10.5465/AMJ.2009.47084651

Lee, J. Y. in Lee, Y. (2018). Job Crafting and Performance: Literature review and Implications for Human Resource development. Human Resource Development Review, 17(3), 277–313. https://doi.org/10.1177/1534484318788269

Meijerink, J. G., Bos-Nehles, A. C. in De Leede, J. (2018). How employees’ pro-activity translates high-commitment HRM systems into work engagement: the mediating role of job crafting. International Journal of Human Resource Management, 31(22), 2893–2918. https://doi.org/10.1080/09585192.2018.1475402

Oprea, B., Barzin, L., Vîrgă, D., Iliescu, D. in Rusu, A. (2019). Effectiveness of job crafting interventions: a meta-analysis and utility analysis. European Journal of Work and Organizational Psychology, 28(6), 723–741. https://doi.org/10.1080/1359432x.2019.1646728

Petrou, P., Demerouti, E., Peeters, M. C., Schaufeli, W. B. in Hetland, J. (2012). Crafting a job on a daily basis: Contextual correlates and the link to work engagement. Journal of Organizational Behavior, 33, 1120-1141. https://doi.org/10.1002/job.1783

Rudolph, C. W., Katz, I. M., Lavigne, K. N. in Zacher, H. (2017). Job crafting: A meta-analysis of relationships with individual differences, job characteristics, and work outcomes. Journal of Vocational Behavior, 102, 112–138. https://doi.org/10.1016/j.jvb.2017.05.008

Shin, Y., Hur, W., Kim, H. G. in Gang, M. C. (2018). Managers as a Missing Entity in Job Crafting Research: Relationships between Store Manager Job Crafting, Job Resources, and Store Performance. Applied Psychology, 69(2), 479–507. https://doi.org/10.1111/apps.12179

Slemp, G. R. in Vella-Brodrick, D. A. (2013). The Job Crafting Questionnaire: A new scale to measure the extent to which employees engage in job crafting. International Journal of Wellbeing, 3(2), 126-146. https://doi.org/10.5502/ijw.v3i2.1

Tims, M. in Bakker, A. B. (2010). Job crafting: Towards a new model of individual job redesign. South African Journal of Industrial Psychology, 36, 1-9. https://doi.org/10.4102/sajip.v36i2.841

Tims, M., Twemlow, M., in Fong, C. Y. M. (2021). A state-of-the-art overview of job-crafting research: current trends and future research directions. Career Development International, 27(1), 54–78. https://doi.org/10.1108/CDI-08-2021-0216

Van Wingerden, J., Derks, D. in Bakker, A. B. (2017). The impact of personal resources and job crafting interventions on work engagement and performance. Human Resource Management, 56, 51-67. https://doi.org/10.1002/hrm.21758

Verlinden, N. (2023). Job Crafting: What HR professionals need to know. AIHR. https://www.aihr.com/blog/job-crafting/

Wang, H., Li, P. in Shi, C. (2020). The Impact of Social Factors On Job Crafting: A Meta-Analysis and Review. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(21), 8016. https://doi.org/10.3390/ijerph17218016

Wrzesniewski, A. in Dutton, J. E. (2001). Crafting a job: Revisioning employees as active crafters of their work. Academy of Management Review, 26(2), 179. https://doi.org/10.2307/259118

Wrzesniewski, A., Berg, J. M. in Dutton, J. E. (2010). Managing yourself: Turn the job you have into the job you want. Harvard Business Review, 88(6), 114-117.

Xu, X., Jiang, L. in Wang, H. J. (2019). How to build your team for innovation? A cross‐level mediation model of team personality, team climate for innovation, creativity, and job crafting. Journal of Occupational and Organizational Psychology, 92(4), 848–872. https://doi.org/10.1111/joop.12277


O avtorici: Ana Hribernik je študentka magistrskega študija psihologije na Univerzi v Ljubljani. Najbolje se počuti, kadar je v družbi svoje družine in prijateljev. V prostem času in lepem vremenu pa najraje hodi v hribe, vsako leto pa nestrpno pričakuje sneg in zimo, da se lahko smuča po belih strminah. Odkar je študentka, se z velikim zanimanjem vključuje v najrazličnejše projekte, v okviru katerih na veliko načinov pomaga pri pripravi dogodkov za študente in širšo javnost.