Rojstvo otroka je za mamo in celo družino zelo velika sprememba. Ne glede na to, ali je to mamin prvi otrok ali ne, se njeno življenje vsakič znova obrne na glavo. Sploh ob rojstvu prvega otroka se mamine vrednote in prioritete močno spremenijo, kar lahko tudi vpliva na njen odnos do dela. Prav tako se dogajajo veliki preobrati v njeni identiteti, v vsakdanjem življenju, pojavi se nova struktura dneva …, poleg vsega tega pa je treba še skrbeti za novo, majhno in nebogljeno bitjece, ob čemer starše stalno spremlja pritisk z zunanjega sveta, ki narekuje, kako bi morali vzgajati otroka.

---

Avtorica: Zala Hudoklin

Porodniškega dopusta je vseeno enkrat konec, po čemer se mora mama vrniti nazaj v službo. To je za njo lahko precej težek korak. Kaj pa lahko naredimo kot kadrovnik ali kot mama, da je ta prehod čim lažji?

Zagotoviti podporo. Podpora s strani družine, varstva otrok, vrstnikov in nadrejenih je ključni faktor, ki omogoča uspešno vrnitev. Mama potrebuje afirmacije različnih ljudi, zelo pomembna je podpora institucije ter širše organizacije in nadrejenih. Koristna je tudi podpora drugih staršev, ki so zaposleni, prav tako lahko ti delijo svoje izkušnje ter nasvete za spopadanje z novostmi.

Naj bo za varstvo otroka dobro poskrbljeno. Vrnitev na delo se povezuje z emocionalno dilemo, povezano z ločitvijo od otroka, ki se zmanjša, ko se mama prepriča, da je za otroka med njeno odsotnostjo dobro poskrbljeno. Potem se lahko osredotočijo na svoje delo in pri njem celo uživajo. 

Naj mamin prvi dan nazaj v službi ne bo tudi prvi dan, ko gre otrok v vrtec. Mama in njen otrok se morata navaditi na novosti, za kar je potreben čas. Otrok naj gre najprej v vrtec, potem pa se naj mama vrne v službo. To bo pomagalo s tesnobo glede tega, ali je otrok v varnih rokah, poleg tega pa se lahko tako počasi vrne v svojo rutino. Ko bo vedela, da je za njenega otroka poskrbljeno, se bo lažje vrnila na delo.

Skrb zase in prijaznost do sebe. Vračanje na delo ne bo šlo vedno gladko, vendar si je potrebno zapomnit, da je to res velika sprememba, ki zahteva veliko prilagajanja, s časom pa bo seveda lažje. Čas zase bo vedno bolj dragocen in težje dosegljiv, a se je vseeno pomembno potrudit in si vzeti vsaj par minut na dan. Če bo mama spočita in dobre volje, bo lažje opravljala svojo delo v službi in tudi deo doma, v krogu družine.

Normalno je, da mama občuti veliko emocij. Pogosta so občutenja tesnobe, krivde, jeze, žalosti ter vznemirjenja. Zelo pogosto je predvsem, da se mame počutijo tesnobno in krivo, ker »zapuščajo« svojega otroka in se vračajo nazaj na delo. Pri tem lahko pomagajo razne vaje čuječnosti, tehnike sproščanja, skrb zase, telesna aktivnost, pogovor …

Načrtovanje. Načrtovanje dneva, jutranje rutine, opravkov, časa zase lahko mami olajša vrnitev, prav tako ji koristi, če pred porodniškim dopustom naredi načrt o poteku dela, skrbi za otroka itd. ob vrnitvi nazaj na delo. Hkrati pa moramo biti pripravljeni tudi na fleksibilnost, saj dojenček lahko zelo hitro prekriža načrte.

Obdržanje stika s službo. Ko je mama na porodniški, je dobro, da obdrži stik s službo, da je približno na tekočem, saj to olajša vrnitev po odsotnosti in preprečuje večja občutenja zaostanka ter nuje po nadoknadenju stikov s sodelavci in z delovnimi nalogami.

Pogovor z nadrejenim. Začetni tedni vrnitve za mamo predstavljajo čas ranljivosti in morebiti celo žalovanja. Nadrejenemu naj mama poskusi razložiti, kaj ji predstavlja vrnitev na delo in ga prositi za morebitne prilagoditve (npr. krajši delovni čas na začetku), v kolikor je to le mogoče. Nadrejeni, ki se je pripravljen prilagoditi in prilagoditi tudi zahteve dela, je empatičen in potrpežljiv, izkazuje podporo in posluša skrbi mame, lahko prispeva k boljši vključenosti in učinkovitosti mam, ki se vračajo na delo.

To je le nekaj glavnih stvari, za katere lahko poskrbi mama ali pa kadrovnik, da bo mamina vrnitev na delo po porodniškem dopustu nekoliko olajšana in njena učinkovitost na delovnem mestu optimalna. Seveda bo prehod še vedno težak in ni nujno, da bo okolica vedno pripravljena sodelovati. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je najpomembnejši čas – s časom se namreč privadimo novega načina življenja ter kombiniranja družine z delom.

O avtorici: