Uporaba snovi, ki vplivajo na stanje našega uma, v medicinske in nemedicinske namene ni nov pojav. Velik delež delavcev v Evropi ima predvidoma težave, povezane z uživanjem alkohola ali drog; ocenjuje se na primer, da ima med 5 % in 20 % delovno aktivnega prebivalstva v Evropi resne težave, povezane s pitjem alkohola.
Avtorica: Urška Bahor
Uporaba substanc, ki vplivajo na stanje psihe, v medicinske in nemedicinske namene ni nov pojav. Zakonita uporaba substanc za razne namene je v različnih družbah dobro poznana že vse od obstoja človeštva. Južnoameriški staroselci so na primer žvečenje listov koke, ki vsebujejo kokain, prepoznali kot sredstvo za preživetje – žvečenje listov koke jim je dajalo moč in energijo, potrebno za lov v hladnih razmerah. Danes posamezniki uživajo kavo ali čokolado kot družbeno sprejemljivi substanci, ki povečujeta telesno budnost. V zadnjih letih se je uporaba snovi, ki spreminjajo um, postopoma odmaknila od zakonite uporabe in se spremenila v vzorec uporabe, povezan z biološkimi, psihološkimi in socialnimi škodljivimi posledicami.
Leta 2021 je vsak 17. prebivalec sveta zaužil določeno drogo, kar je 23 odstotkov več kot desetletje prej.
UNODC, 2023
Uporaba substanc med zaposlenimi med delovnim časom ali zunaj njega vpliva na delo in delovno okolje na več načinov. Zgodnje odkrivanje in učinkovita pomoč zaposlenim lahko uspešno zmanjšata negativni vpliv, ki ga lahko povzroči zloraba psihoaktivnih substanc. Na učinkovitost, zbranost in koncentracijo pri delu lahko vplivajo različna stanja uporabe drog – npr. v stanju opitosti, abstinence ali celo v stanju uživanja drog. Na primer, prekomerno uživanje alkohola, ki ga posamezniki zlorabljajo zunaj delovnega časa, lahko vpliva na zbranost na delovnem mestu tudi naslednji dan. Na delovno mesto lahko posredno vpliva tudi morebitna prikrita narava zlorabe snovi. Na splošno bodo zaposleni, ki imajo težave bodisi z zlorabo ali odvisnostjo, poskušali svoje težave skriti pred delodajalci, verjetno zaradi sramu in strahu pred morebitnimi negativnimi posledicami, povezanimi z razkritjem. Takšno vedenje prispeva k pomanjkanju zaupanja in preglednosti na delovnem mestu. Prepoznavanje in opredelitev vpliva zlorabe prepovedanih substanc in zasvojenosti na delovno mesto ni preprosta naloga, saj različni učinki snovi, različna stanja zlorabe in odvisnosti ter različne zahteve in pričakovanja na delovnem mestu prispevajo k težjemu prepoznavanju in ugotavljanju vpliva.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu v 51. členu določa, da delavec ali delavka ne sme opravljati dela ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Prav tako delavec ali delavka ne sme opravljati dela ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na delovnih mestih, kjer je zaradi povečane nevarnosti za nezgode pri delu to določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Delodajalec lahko ugotavlja prisotnost drog in zdravil po postopku in na način, določenim z internim aktom delodajalca.
Na to področje se nanaša tudi Pravilnik o izvajanju kontrole alkoholiziranosti, uživanja drog ali drugih prepovedanih substanc na delovnem mestu, ki določa način izvajanja kontrole alkoholiziranosti, prisotnosti drog ali drugih prepovedanih substanc na delovnem mestu, ter pravice in dolžnosti zaposlenih v zvezi z izvajanjem kontrole alkoholiziranosti, prisotnosti drog ali drugih prepovedanih substanc na delovnem mestu.
Na splošno se med zdravniškim pregledom pred prvo zaposlitvijo redko preverja prisotnost psihoaktivnih snovi. Preverjanje alkoholiziranosti, uživanja drog ali drugih prepovedanih substanc se izvede le na zahtevo delodajalca, ki mora za to storitev doplačati. Dodatni testi, kot so testiranje na alkohol in droge, se običajno izvajajo le za določena delovna mesta ali za določena podjetja ali organizacije. Če delodajalec zahteva testiranje na prisotnost drog ali drugih prepovedanih substanc, mora o tem predhodno obvestiti osebo, ki jo pošlje na zdravniški pregled. Kljub temu lahko zdravnik ali zdravnica, ki opravlja zdravniški pregled, v primeru suma, da je pregledana oseba pod vplivom alkohola in/ali psihoaktivnih snovi, izvede dodatne preiskave za ugotavljanje prisotnosti drog v telesu.
Vpliv zlorabe in odvisnosti od psihoaktivnih snovi lahko razdelimo v tri glavne sklope – vpliv na zaposlenega, vpliv na delovno okolje in vpliv na finance.
| ZAPOSLENI | DELOVNO OKOLJE | STROŠKI |
|---|---|---|
| Uspešnost | Čas dela | Nesorazmerno breme |
| Produktivnost | Okolje, ki znižuje motivacijo | Nezakonite dejavnosti na delovnem mestu – npr. prodaja drog drugim zaposlenim |
| Absentizem | Zaupanje | Stroški, povezani z zdravljenjem in rehabilitacijo |
| Vedenje | Transparentnost | Stroški zaradi zmanjšane produktivnosti in odsotnosti z dela |
| Videz in odnos | Problemi zdravja in varnosti na delovnem mestu | Stroški zaradi poškodb ali bolezni, povezanih s psihoaktivnimi substancami |
| Varnostna tveganja | Delovna razmerja z drugimi zaposlenimi | Stroški zaradi vlog za invalidnost |
| Preokupacija z iskanjem drog, ki ovira pozornost in koncentracijo | Povečana fluktuacija zaposlenih (zamenjava delovnega mesta; prezgodnja smrt ali poškodbe) |
Razloge za uporabo alkohola ali drog na delovnem mestu lahko razdelimo na tiste, ki so povezani z delom, in na socialne ali osebne. Vzroki, povezani z delom, vključujejo težke fizične ali neprijetne delovne razmere (na primer hladno okolje, dolgotrajno stoječe delo, izredni fizični napori), majhno zadovoljstvo pri delu, nereden delovni čas in izmensko delo. Drugi vzroki, opredeljeni v tej kategoriji, vključujejo zaznavanje nizke socialne podpore s strani sodelavcev, omejeno svobodo odločanja in različne dejavnike, povezane s stresom na delovnem mestu. To bi lahko privedlo do tega, da bi bili nekateri poklici bolj verjetno povezani z uživanjem snovi.
Na primer vozniki tovornjakov na dolge razdalje, ki morajo ostati budni in ohranjati koncentracijo v dolgih, monotonih obdobjih vožnje, so lahko bolj izpostavljeni tveganju uporabe poživil. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci so lahko izpostavljeni težavam z zasvojenostjo zaradi enostavnega dostopa do zdravil, ki ga spremljajo dolge izmene in stres na delovnem mestu. Druge skupine delavcev v delovnih kulturah, ki so pod velikim pritiskom, tekmovalni ali ustrahovalni, vključno z veleblagovniki, akademiki in pravniki, lahko uporabljajo različne kognitivne stimulanse iz različnih razlogov, na primer za izboljšanje produktivnosti ali premagovanje utrujenosti. Razlogi, ki niso povezani z delom, vključujejo družbene dejavnike, kot so „visoka“ družbena toleranca do uživanja alkohola in drog (normalizacija uživanja snovi), kulturni vzorci, zaradi katerih lahko delavci pogosteje uživajo droge, in zaposleni, ki imajo večji dostop do teh snovi.
Kultura na delovnem mestu lahko omogoča ali odvrača od uporabe substanc in z njimi povezanimi delovnimi težavami. Norme, vrednote in pričakovanja imajo pomembno vlogo pri oblikovanju vsakodnevnega vedenja zaposlenih. Organizacijska kohezivnost in sodelovanje se lahko kažeta na več načinov in lahko neposredno ali posredno podpirata ali zavračata rabo drog. Nekatere organizacije na primer podpirajo dneve team buildinga tako, da se končajo z brezplačno alkoholno pijačo, s čimer posredno spodbujajo kulturo pitja alkohola. Druge organizacije pa lahko podpirajo zaključek dneva z druženjem, vendar morajo pijačo kupiti zaposleni sami, s čimer sporočajo, da pitje ni priporočljivo.
Razvoj in izvajanje intervencij za odpravljanje negativnih zdravstvenih in socialnih posledic uporabe prepovedanih drog, vključuje tri osnovne korake:
- opredelitev narave težav z drogami, ki jih je treba obravnavati;
- izbiro potencialno učinkovitih ukrepov za reševanje teh težav in
- izvajanje, spremljanje in ocenjevanje učinka teh ukrepov.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) priporoča, da delovna mesta uvedejo jasne politike glede uporabe drog, omogočijo izobraževanje in usposabljanje ter nudijo podporo zaposlenim z težavami z zasvojenostjo prek intervencij, kot so testiranja in dostop do programov zdravljenja. Pomembno je, da so ti ukrepi prilagojeni specifičnemu kontekstu delovnega mesta in da se nenehno ocenjuje njihova učinkovitost. Več podrobnosti najdete v njihovem mini-vodniku tukaj.
Kam po pomoč?
Za informacije o soočanju s težavami zaradi uporabe prepovedanih drog in kje poiskati pomoč, se lahko obrnete na spletno stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki ponuja obsežne vire, vključno s centri za preventivo in zdravljenje, programi za zmanjševanje škode ter storitvami za socialno rehabilitacijo. Podrobne informacije o dostopu do teh storitev najdete tukaj.
Dodatno branje
Cook, R. F. (2006). Drug abuse prevention in the workplace. In Handbook of Drug Abuse Prevention (pp. 157-172).
Galea, S., & Ghodse, H. (2016). Substance abuse and addiction in the workplace. In Human Frailties (pp. 55-66). Routledge.
Morse, A. K., Askovic, M., Sercombe, J., Dean, K., Fisher, A., Marel, C., … & Mills, K. L. (2022). A systematic review of the efficacy, effectiveness and cost-effectiveness of workplace-based interventions for the prevention and treatment of problematic substance use. Frontiers in Public Health, 10, 1051119.
Smook, B., Ubbink, M., Ryke, E., & Strydom, H. (2014). Substance abuse, dependence and the workplace: A literature overview. Social Work, 50(1), 59-83.
United Nations Office on Drugs and Crime. (n.d.). UNODC. Retrieved June 9, 2024, from https://www.unodc.org/unodc/index.html
psihologijadela.com 