Gallup: Kaj so lastnosti dobrega vodje

Kaj ljudje potrebujejo od svojih vodij? Gallupova čisto sveža raziskava, ki zajema 52 držav in večino svetovnega odraslega prebivalstva, prinaša poglobljene ugotovitve o lastnostih, ki jih ljudje najbolj cenijo pri tistih, ki jih vodijo. Naj vas ugotovitve navdihnejo.

Avtorica: Sara Bugarinović

Sveže ugotovitve o vodenju

Kaj naredi vodja resnično učinkovitega? So to morda pogum, sočutje, inovativnost ali inspiracija? Vodenje ima seveda veliko dimenzij in nova Gallupova raziskava ponuja globlji vpogled v to, kaj ljudje po svetu zares iščejo pri svojih vodjah – rezultati pa so presenetljivo enotni.

Analitično-svetovalno podjetje Gallup je ta teden objavilo Global Leadership Report: What Followers Want. Raziskava je zajela kar 76 % svetovne odrasle populacije in analizirala vodenje skozi oči njihovih “sledilcev“.

Ljudi iz 52 držav so spraševali naslednji dve preprosti vprašanji:

Kateri vodja ima največji pozitiven vpliv na vaše vsakdanje življenje?

Kateri trije pridevniki najbolje opisujejo, kako ta oseba vpliva na vas?

S tem so raziskovalci odkrili pristne vpoglede v doživljanje vodenja s strani ljudi po vsem svetu.

Zakaj raziskovati vlogo vodje, voditelja, leaderja?

Preden odgovorim na naslovno vprašanje tega razdelka bi se ustavila pri prevajanju. Naš bogat jezik nam za to, kar v angleščini poimenujejo leader in leadership, ponuja več izrazov, pri čemer vsak nosi določeno konotacijo, kot lahko najdemo zapisano npr. v Franu ali Gigafidi.

V slovenščini imamo več izrazov, ki opisujejo osebo, ki nekaj vodi (leadership) – vodja, voditelj in celo vodnik. Vodja je daleč najpogostejši izraz za nekoga, ki ima formalno funkcijo upravljanja ali organiziranja. Vsem, ki ste domači v kontekstu dela in organizacij, je verjetno največkrat na jeziku – ko govorimo o vodjah v podjetjih (vodja oddelka), vodenju projektov (projektni vodja), pa tudi v drugih strukturiranih okoljih, kot so izobraževalne in umetniške ustanove (pedagoški vodja, umetniški vodja).

Medtem voditelj ponavadi označuje nekoga, ki ima širši, tudi simboličen vpliv. Tako velikokrat govorimo o političnih in družbenih voditeljih (voditelj države) ter o ljudeh, ki javno nastopajo (voditelj televizijske oddaje). Voditelj usmerja ljudi ne le s svojimi odločitvami, ampak tudi s svojim zgledom, vizijo in vrednotami.

Manj pogosto se v tem kontekstu pojavi še vodnik, ki pa se uporablja predvsem v specifičnih primerih, kot so turistični, taborniški in skavtski vodniki – raje ga uporabljamo za usmerjanje v bolj dobesednem pomenu.

Gallupova raziskava pa se izhodiščno ni osredotočala na formalne nazive ali funkcije leaderjev (torej, da bi se omejila na vodje, voditelje …). Raziskovala je splošni kontekst leadershipa. Tako so anketiranci sami določili, kdo je v njihovem okolju vodstvena figura – ne glede na to, ali ima ta oseba spremljajoč uradni naziv ali ne. Za preglednost bom v nadaljevanju za poimenovanje oseb, o katerih govori Gallupova raziskava, uporabljala izraz vodja (čeprav bi bil velikokrat ustrezen tudi voditelj), in za izraz leadership vodenje.

Če se vrnemo k rdeči niti, zakaj sploh raziskovati vodenje? Ker to ni zgolj funkcija (formalna ali ne), ampak je tudi moč oblikovanja prihodnosti. Vodje imajo neposreden vpliv na zavzetost zaposlenih, inovacije in celo dobrobit ljudi, ki jim sledijo. Razumevanje, kaj ljudje dejansko potrebujejo od svojih vodij, ni zgolj akademsko vprašanje, temveč ključno orodje za bolj učinkovito delovanje organizacij in družb.

Koga ljudje prepoznavajo kot vodjo?

Gallupova raziskava kaže, da imamo ljudje precej široko predstavo o tem, kdo nas vodi. V mnogih primerih tisti, ki imajo največji vpliv na naše življenje, sploh nimajo uradnega vodstvenega naziva.

Anketiranci največkrat kot najvplivnejšega vodjo (ali torej voditelja) v svojem življenju navajajo družinskega člana. To je lahko starš, brat ali sestra, stari starš ali partner. Vodenje se pogosto se kaže v podpori, usmerjanju in zgledih, ki nam jih postavljajo ljudje, ki so nam najbližje. Gallupova ugotovitev, da vodenje pogosto ni vezano na formalen položaj, temveč na osebni vpliv, se navezuje tudi na osrednjo lastnost, ki jo sledilci pričakujejo od svojih vodij – upanje.

**Družinski člani ostajajo najpomembnejše osebe, ki jih povezujemo z vodenjem.**

Na drugem mestu so vodje iz delovnega okolja – nadrejeni, menedžerji, direktorji, ki pomembno vplivajo na počutje in razvoj zaposlenih. 34 % vprašanih je kot najvplivnejšega vodjo navedlo nekoga iz službe.

Na tretjem mestu so različne javne osebnosti, mentorji, učitelji ali drugi posamezniki, ki jih ljudje cenijo in jim sledijo. To so lahko zvezdniki, pa tudi ljudje, ki jih osebno poznamo in nas usmerjajo skozi ključne življenjske odločitve.

Temeljna lastnost vodje je UPANJE

Čeprav so za vodenje pomembne različne lastnosti, od odločnosti do empatije, Gallupova raziskava razkriva, da ljudje od svojih vodij najbolj potrebujejo upanje. To ni presenetljivo, če upoštevamo, da vodenje ni zgolj usmerjanje in organizacija, temveč tudi ustvarjanje vizije prihodnosti.

Upanje v kontekstu vodenja ne pomeni le optimizma. Pomeni zmožnost vodje, da ustvari občutek varnosti, usmerjenosti in zaupanja, da bodo prihodnji izzivi obvladljivi. Vodje, ki znajo komunicirati jasno in prepričljivo, ki svoje odločitve temeljijo na realnih, a spodbudnih pričakovanjih, in ki pri svojih sledilcih vzbujajo občutek, da so spremembe obvladljive, so tisti, ki jim ljudje resnično sledijo. To pojasnjuje, zakaj se je upanje izkazalo za daleč najpomembnejšo značilnost, ki jo ljudje povezujejo s svojim najvplivnejšim vodjo.

Ključne ugotovitve raziskave

56 % sledilcev po vsem svetu izpostavlja upanje kot najpomembnejšo lastnost vodje – daleč pred zaupanjem (33 %), sočutjem (7 %) in stabilnostjo (4 %).
Ljudje, katerih vodje jih navdihujejo z upanjem, poročajo o večji kakovosti življenja in manjšem občutku trpljenja.
- Med tistimi, ki pri svojih vodjih ne zaznajo upanja, 9 % poroča o trpljenju (življenje ocenjujejo kot 4 ali manj na lestvici od 0 do 10).
- Ko vodja ustvarja občutek upanja, se delež tistih, ki trpijo, zniža na 6 %, medtem ko se odstotek tistih, ki ocenjujejo svoje življenje kot pozitivno, poveča s 33 % na 38 %.
Mlajši ljudje (18–29 let) še posebej močno poudarjajo potrebo po vodjah, ki prinašajo upanje (57 %).

Ti podatki kažejo, da vodje ne vplivajo le na uspešnost organizacij, temveč tudi na subjektivno dobro počutje svojih sledilcev. Vodja, ki vliva upanje, lahko dobesedno spremeni način, kako ljudje dojemajo svojo prihodnost.

V organizacijski psihologiji je upanje več kot le prijeten občutek. Umešča se kot regulator kognitivnih in čustvenih procesov. Posamezniki, ki zaznavajo prihodnost kot obvladljivo in pozitivno, doživljajo manj stresa, imajo večjo notranjo motivacijo in so bolj vzdržljivi pri premagovanju izzivov. Vodje, ki znajo vzbuditi upanje, tako poleg zadovoljstva zvišujejo tudi dolgoročno učinkovitost zaposlenih.

Zaupanje, sočutje in stabilnost so naslednje lastnosti dobrega vodje

Ti trije elementi so osnova, ki določa, ali bodo sledilci vodji res sledili ali ga bodo dojemali kot nekoga, ki zgolj govori prave stvari, a nima dejanskega vpliva.

Zaupanje je ključ do dolgoročnega odnosa med vodjo in sledilci, o čemer smo na naši strani že pisali. Brez občutka varnosti in prepričanja, da vodja sprejema odločitve v najboljšem interesu skupnosti, ljudje hitro postanejo skeptični in nezainteresirani.

Gallupova raziskava kaže, da 33 % sledilcev po svetu kot ključno potrebo izpostavlja zaupanje, pri čemer je ta odstotek v Evropi še višji, saj evropski zaposleni še posebej cenijo predvidljivost, etičnost in preglednost pri vodenju.

Poleg zaupanja ljudje od svojih vodij pričakujejo sočutje. Vodja, ki zna pokazati empatijo in razumevanje, vzpostavlja močnejšo povezanost s svojo ekipo, kar vodi do večje zavzetosti in zadovoljstva. Čeprav je sočutje manj pogosto omenjeno kot ključna potreba (7 %), je njegova prisotnost močno povezana z občutkom pripadnosti in dobrobitjo zaposlenih.

Zadnja pomembna lastnost, ki jo izpostavlja poročilo, je stabilnost. V negotovih časih ljudje pričakujejo vodje, ki znajo ohranjati občutek reda, usmeritve in jasnosti. Čeprav stabilnost v raziskavi prejema najmanj omemb (4 %), se njena vrednost pokaže v kriznih situacijah –vodje, ki znajo v kaosu ustvariti strukturo in predvidljivost, močno zmanjšujejo občutek stresa pri svojih sledilcih.

Ko so pri vodenju prisotne še te tri lastnosti, upanje ni zgolj občutek, ampak postane realna možnost. Vodje, ki poleg vizije prihodnosti vzpostavijo zaupanje, skrb za ljudi in občutek stabilnosti, so tisti, ki jim sledilci ostanejo zvesti tudi v najtežjih okoliščinah (organizacije, družbe ali družinske celice).

Te ugotovitve lahko povežemo s konceptom psihološke varnosti (Edmondson, 1999), ki je eden ključnih dejavnikov uspešnih timov. Psihološka varnost označuje občutek med zaposlenimi, da je v ekipi varno izražati ideje, priznati napake in sprejemati tveganja. Gallupova raziskava nakazuje, da vodje, ki vzpostavijo zaupanje, dejansko omogočajo večjo odprtost in inovativnost v organizacijah.

Kaj lahko iz raziskave povzamejo organizacije in vodje?

Raziskava kaže, da uspešni vodje niso nujno tisti, ki imajo največ moči ali najboljše ideje, ampak tisti, ki znajo svojim sledilcem vliti upanje, vzpostaviti zaupanje, pokazati sočutje in ustvariti občutek stabilnosti. Kaj to pomeni v praksi?

✔ Vodje morajo znati komunicirati jasno in navdihujoče. Upanje pa vseeno ne temelji na praznih obljubah, temveč na realistični, a spodbudni viziji prihodnosti. Pomembno je, da vodje svojim ekipam razložijo kaj se dogaja in zakaj ter kam gredo skupaj kot skupnost ali organizacija.

✔ Zaupanje se gradi s predvidljivostjo in doslednostjo. Ljudje sledijo vodjem, ki jih razumejo kot verodostojne in etične. To pomeni, da so obljube, vrednote in dejanja usklajeni ter da vodja ravna pregledno in pošteno.

✔ Sočutje in empatično vodenje povečujeta pripadnost. Prijaznost in razumevanje nista znak šibkosti šefa, ampak eden ključnih dejavnikov pri oblikovanju močnih, zavzetih ekip. Vodje, ki razumejo izzive in skrbi svojih zaposlenih, ustvarjajo delovno okolje, v katerem ljudje čutijo pripadnost in motivacijo.

✔ Stabilnost je, logično, ključna v negotovih časih. Ko se organizacije soočajo s spremembami ali krizami, je naloga vodij, da pomagajo ohraniti strukturo, jasnost in občutek varnosti. Vodja, ki zna prenesti občutek mirnosti in gotovosti, lahko pomembno zmanjša stres pri zaposlenih.

Učinkovito vodenje je vedno odraz odnosa med vodjo in tistimi, ki mu sledijo. Gallupovo poročilo ponuja pomembno sporočilo: vodje, ki vlagajo v svoje ljudi in razumejo njihove potrebe, ustvarjajo dolgoročno stabilne in uspešne organizacije.