Med večernim branjem knjige Zapisi o živčnem planetu je mojo pozornost pritegnilo poglavje Vojna proti spancu, v katerem avtor piše o sodobni družbi, ki bolj kot spanje ceni produktivnost in potrošništvo. Ob branju sem začela razmišljati, kolikokrat sem bila na delovnem mestu utrujena zaradi pomanjkanja spanca in na koncu sem si morala priznati, da je odstotek precej višji, kot bi si želela. Ob tem se je pojavilo novo vprašanje – zakaj je utrujenost v naši kulturi tako samoumevna in celo poveličana? Zakaj je spanje na delovnem mestu še vedno znak lenobe in ne nekaj, kar vodi v večjo produktivnost? Zakaj ob opozorilni lučki v avtomobilu skočimo v zrak in našega konjička peljemo k mehaniku, sebi pa ne privoščimo nekaj počitka?
Avtorica: Maja Buzuk
Utrujenost kot (uzakonjena) norma
Po neprespani noči imamo pogosto občutek, da smo edini, ki slabo spimo, vendar podatki kažejo, da je pomanjkanje spanca postalo prava epidemija. NIJZ navaja, da kar dve tretjini odraslih razvitega sveta spi manj od priporočenih 7-9 ur na noč, podobno pa je tudi stanje v Sloveniji, kjer dovolj spi le tretjina odraslih oziroma malo več kot petina otrok in mladostnikov. Kljub ozaveščanju o negativnih posledicah pomanjkanja spanja (npr. zmanjšanje pozornosti, večja nagnjenost k napakam pri delu, večje tveganje za sladkorno bolezen in Alzheimerjevo demenco) je to celo zaželjeno, saj velja, da je utrujen človek produktiven človek. To prepričanje ne vpliva le na posameznika, ampak ima konkretne posledice tudi v poslovnem svetu.
V Sloveniji imamo sicer uzakonjeno pravico do odklopa, ki določa, da delavec v času izrabe pravice do počitka ni na razpolago delodajalcu, vendar pa je zgodba nekoliko drugačna, ko pride do spanja na delovnem mestu. Sodna praksa namreč kaže, da je spanje na delovnem mestu (v odsotnosti izrecnega dogovora z delodajalcem) razumljeno kot hujša kršitev delovnih obveznosti in lahko vodi celo v izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšni primeri le dodatno krepijo prepričanje, da je utrujenost neizogiben del življenja v sodobnem svetu in jo moramo kot takšno tudi sprejeti.
Pogled čez lužo in dokazi, da spanje ni izguba časa
Če v Sloveniji še vedno velja, da je treba utrujenost na delovnem mestu preprosto preživeti, pa je situacija povsem drugačna v vzhodnih državah. Na Japonskem dremanje na delovnem mestu npr. ni le pogosto, ampak je tudi socialno zaželjeno. V deželi vzhajajočega sonca je kratek dremež v socialnem ali delovnem okolju znan kot inemuri, Japonci pa ga dojemajo kot znak, da je posameznik predan delu. Tradicija dremanja na delovnem mestu je prisotna tudi na Kitajskem, kjer je znana kot wujiao ali wushui. To možnost redno izkoristita približno dve tretjini, občasno pa na delovnem mestu zadrema tretjina zaposlenih. Zelo znani sta tudi obliki popoldanskega dremeža v mediteranskih državah, španska siesta in italijanski riposo, ki pa nista vezani le na delovno okolje.
Morda se na tej točki sprašujete, zakaj zgoraj navedene države vzdržujejo prakso spanja na delovnem mestu. Raziskave kažejo, da 10-30 minutni dremež izboljša produktivnost za dobro tretjino in za več kot polovico poveča zbranost. Poleg tega vodi v izboljšanje razpoloženja ter večjo učinkovitost in manj napak pri delu. Ker je strošek za neprespanega zaposlenega zaradi zmanjšane produktivnosti na letni ravni ekvivalenten eni mesečni plači, sta dremež na delovnem mestu in njegove pozitivne posledice za podjetja vsekakor dobrodošla.
Podjetja, kjer lahko spite brez skbri
Eden najbolj znanih primerov podjetij, ki spodbujajo spanje med delovnim časom, je tehnološki velikan Google. V njegovih pisarnah po vsem svetu so zaposlenim na voljo spalne kapsule, v katerih lahko zadremajo. Kulturo dremanja na delovnem mestu so sprejeli tudi ameriški Ben & Jerry’s, Nike in Uber. To seveda ne pomeni, da bo vaš voznik zaspal med vožnjo – zaposleni se imajo v Indiji in na Filipinih možnost odpraviti v pisarno podjetja in tam zadremati. Uspešnost teh podjetij je še dodaten pokazatelj, da spanje na delovnem mestu ni povezano z lenobo.
Pogled naprej
Spanje na delovnem mestu ni znak lenobe, ampak kaže na to, da organizacija postavlja posameznika in njegovo dobrobit na prvo mesto. Gre za odločitev, ki vodi do boljšega razpoloženja in večje učinkovitosti zaposlenega, posledično pa tudi k večji uspešnosti organizacij. V Sloveniji žal še vedno velja, da na delovnem mestu ni prostora za spanje, vendar je skrajni čas, da začnemo utrujenost obravnavati enako resno kot utripajoče opozorilne lučke na avtomobilu.
V nadaljnje branje priporočamo:
- Brodar Kaplja, S. (12.2.2018). Kako spanje vpliva na našo delovno učinkovitost? Psihologija dela. [Blog].
- Haig, M. (2019). Notes on a nervous planet. Canongate. https://psihologijadela.com/2018/02/12/spanje-in-delovna-ucinkovitost/
- Pančur, N. (2024). Vpliv spanja na zaposlene in rezultate pri delu [Magistersko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=165479
- Rousseau, B. (16.12.2016). Napping in Public? In Japan, That’s a Sign of Diligence. The New York Times. https://www.nytimes.com/2016/12/16/world/what-in-the-world/japan-inemuri-public-sleeping.html
Vas zanima več? Naročite se na naše spletne novice!
PSIHOLOGIJA DELA 